ZAKON O RATIFIKACIJI EVROPSKE LISTINE O REGIONALNIH ALI MANJŠINSKIH JEZIKIH (MELRJ)
1. člen
Ratificira se Evropska listina
o regionalnih ali manjšinskih jezikih, sestavljena v Strasbourgu dne 5.
novembra 1992.
2. člen
Listina se v izvirniku v
angleškem jeziku in prevodu glasi:
EVROPSKA LISTINA O
REGIONALNIH ALI MANJŠINSKIH JEZIKIH
Uvod
Države članice Sveta
Evrope, podpisnice te listine,
upoštevajo, da je cilj
Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami, še zlasti zato, da
bi varovali in uresničevali ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina;
upoštevajo, da varstvo
zgodovinskih regionalnih ali manjšinskih jezikov v Evropi, med katerimi so
nekateri v nevarnosti, da bodo sčasoma izumrli, prispeva k ohranitvi in razvoju
evropskega kulturnega bogastva ter tradicij;
upoštevajo, da je pravica
do uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika v zasebnem in javnem življenju
neodtujljiva pravica v skladu z načeli, vsebovanimi v Mednarodnem
paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ter v duhu
Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
se sklicujejo na delovanje v okviru KVSE in še zlasti na Helsinško
sklepno listino iz leta 1975 ter na dokument Kopenhagenskega sestanka iz leta
1990;
poudarjajo vrednost medsebojnega prepletanja kultur in večjezičnosti ter
upoštevajo, da varstvo in spodbujanje regionalnih ali manjšinskih jezikov ne
smeta škodovati uradnim jezikom ter potrebi, da se učijo;
se zavedajo, da varstvo in spodbujanje regionalnih ali manjšinskih jezikov v različnih evropskih državah in regijah
pomembno prispevata h graditvi Evrope, temelječe na načelih demokracije in
kulturne raznolikosti v okviru državne suverenosti in ozemeljske celovitosti;
upoštevajo posebne razmere in zgodovinske tradicije različnih regij
evropskih držav
in so se sporazumele o naslednjem:
I. DEL – Splošne določbe
1. člen – Opredelitev izrazov
V tej listini:
a izraz "regionalni ali manjšinski jeziki" pomeni jezike:
i ki jih tradicionalno uporabljajo na določenem ozemlju države
državljani te države, ki sestavljajo skupino, številčno manjšo od preostalega prebivalstva te države, in
ii ki se razlikujejo od uradnega jezika ali uradnih jezikov te države;
izraz ne vključuje niti narečij uradnega jezika ali uradnih jezikov
države niti jezikov migrantov;
b izraz "ozemlje, na katerem se uporablja regionalni ali manjšinski
jezik" pomeni zemljepisno območje, na katerem se v omenjenem jeziku izraža
določeno število ljudi, kar upravičuje sprejem različnih varstvenih in
spodbujevalnih ukrepov, ki jih predvideva ta listina;
c izraz "jeziki brez ozemlja" pomeni jezike, ki jih
uporabljajo državljani države in ki se razlikujejo od jezika ali
jezikov, ki ga ali jih uporablja preostalo prebivalstvo te države, in ki jih,
kljub temu da se tradicionalno uporabljajo na ozemlju te države, ni možno
povezati z določenim območjem tega ozemlja.
2. člen – Obveznosti
1. Pogodbenica se obvezuje, da
bo uporabljala določbe II. dela za vse regionalne ali manjšinske jezike, ki se
govorijo na njenem ozemlju in so v skladu z opredelitvijo izraza v 1. členu.
2. Za vsak jezik, določen v trenutku
ratifikacije, sprejetja ali odobritve v skladu s 3. členom, se pogodbenica
obvezuje, da bo uporabljala najmanj petintrideset odstavkov ali pododstavkov,
izbranih med določbami III. dela te listine, med katerimi so vsaj trije izbrani
iz 8. in najmanj trije iz 12. člena ter najmanj po eden iz 9., 10., 11. in 13.
člena.
3. člen – Ureditev v praksi
1. Država pogodbenica v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju
ali odobritvi določi vsak regionalni ali manjšinski jezik ali uradni jezik, ki
se manj uporablja na njenem celotnem ozemlju ali delu ozemlja in na katerega se
nanašajo odstavki, izbrani v skladu z drugim odstavkom 2. člena.
2. Pogodbenica lahko kadar koli pozneje uradno obvesti
generalnega sekretarja, da sprejema obveznosti, ki izhajajo iz določb katerega
koli drugega odstavka te listine, ki ga ni že prej določila v svoji listini o
ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, ali da bo uporabila prvi odstavek tega
člena za druge regionalne ali manjšinske jezike ali za druge uradne jezike, ki
se manj uporabljajo na njenem celotnem ozemlju ali na delu njenega ozemlja.
3. Obveznosti iz
prejšnjega odstavka se štejejo za sestavni del ratifikacije, sprejetja ali
odobritve in bodo imele enak učinek od dneva njihove notifikacije.
4. člen –
Obstoječi režim varstva
1. Nič v tej listini se ne sme razlagati
kot omejevanje ali odvzemanje pravic, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o
človekovih pravicah.
2. Določbe te listine ne
učinkujejo na ugodnejše določbe, ki se nanašajo na položaj regionalnih ali
manjšinskih jezikov ali na pravni položaj pripadnikov manjšin in že obstajajo v
kateri od pogodbenic ali pa so določene z ustreznimi dvostranskimi ali
mnogostranskimi mednarodnimi sporazumi.
5. člen – Obstoječe obveznosti
Ničesar v tej listini
ni mogoče razlagati kot pravico do opravljanja katere koli dejavnosti ali do
storitve kakršnega koli dejanja, ki bi bilo v nasprotju s cilji Ustanovne
listine Združenih narodov ali z drugimi obveznostmi po mednarodnem pravu,
vključno z načelom suverenosti in ozemeljske celovitosti držav.
6. člen – Obveščanje
Pogodbenice se obvezujejo, da bodo pazile
na to, da so oblasti, organizacije in osebe obveščene o pravicah in dolžnostih,
določenih s to listino.
II. DEL –
Doseganje ciljev in načel v skladu s prvim odstavkom 2. člena
7. člen – Cilji in načela
1. Cilji
in načela, na katerih temeljijo politika, zakonodaja in praksa pogodbenic v
zvezi z regionalnimi ali manjšinskimi jeziki na ozemljih, na katerih se ti
jeziki uporabljajo, in glede na položaj vsakega jezika, so:
a priznanje regionalnih ali manjšinskih jezikov kot izraza kulturnega
bogastva;
b spoštovanje zemljepisnega območja vsakega regionalnega ali
manjšinskega jezika, da bi s tem zagotovili, da že obstoječe ali nove upravne
delitve niso ovira za spodbujanje rabe posameznega regionalnega ali manjšinskega
jezika;
c potreba po odločnem ukrepanju za spodbujanje rabe regionalnih ali
manjšinskih jezikov, da se varujejo;
d boljše omogočanje in/ali spodbujanje ustne in pisne rabe regionalnih
ali manjšinskih jezikov v javnem in zasebnem življenju;
e vzdrževanje in razvoj vezi na področjih, ki jih vključuje ta listina,
med skupinami, ki uporabljajo regionalni ali manjšinski jezik in drugimi
skupinami v tej državi, ki uporabljajo regionalni ali manjšinski jezik v enaki
ali podobni obliki, kakor tudi vzpostavitev kulturnih odnosov z drugimi
skupinami v državi, ki uporabljajo različne jezike;
f zagotavljanje primernih oblik in sredstev za poučevanje in študij
regionalnih ali manjšinskih jezikov na vseh ustreznih
stopnjah;
g zagotavljanje možnosti osebam, ki ne govorijo regionalnega ali
manjšinskega jezika in živijo na območju, kjer se tak regionalni ali manjšinski
jezik uporablja, da se ga učijo, če tako želijo;
h pospeševanje študija in raziskovanja regionalnih ali manjšinskih
jezikov na univerzah ali enakovrednih ustanovah;
i pospeševanje primernih oblik transnacionalnih izmenjav na področjih,
ki jih vključuje ta listina za regionalne ali manjšinske jezike, ki se
uporabljajo v enaki ali podobni obliki v dveh ali več državah.
2. Pogodbenice se
obvezujejo, da bodo, če še niso, odpravile vsako neupravičeno razlikovanje,
izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti glede uporabe kakega
regionalnega ali manjšinskega jezika in katerih cilj je odvračati od ohranjanja
ali razvoja tega jezika ali ga ogrožati. Sprejem posebnih ukrepov v prid
regionalnim ali manjšinskim jezikom, katerih namen je spodbujati enakost med
uporabniki teh jezikov in preostalim prebivalstvom ali ki upoštevajo njihove
specifične razmere, se ne šteje za dejanje diskriminacije do uporabnikov bolj
razširjenih jezikov.
3. Pogodbenice se
obvezujejo s primernimi ukrepi pospeševati medsebojno razumevanje med vsemi
jezikovnimi skupinami v državi, in to zlasti tako, da cilji vzgoje in
izobraževanja v državi vključujejo spoštovanje, razumevanje in strpnost do
regionalnih ali manjšinskih jezikov, ter spodbujati javna občila, da si
prizadevajo za doseganje istih ciljev.
4. Pri določanju svoje
politike do regionalnih ali manjšinskih jezikov pogodbenice upoštevajo izražene
potrebe in želje skupin, ki uporabljajo te jezike. Spodbujati jih je treba, da
po potrebi ustanavljajo organe za svetovanje oblastem o vseh zadevah, ki se
nanašajo na regionalne ali manjšinske jezike.
5. Pogodbenice se
obvezujejo, da bodo mutatis mutandis uresničevale načela iz prvega do
četrtega odstavka tudi za jezike brez ozemlja. Vendar pa se narava in obseg
ukrepov za jezike, s katerimi se uresničuje ta listina, prožno določata ob
upoštevanju potreb in želja ter ob spoštovanju tradicije in značilnosti skupin,
ki uporabljajo te jezike.
III. DEL –
Ukrepi za pospeševanje rabe regionalnih ali manjšinskih jezikov v javnem
življenju v skladu z obveznostmi, prevzetimi v drugem odstavku 2. člena
8. člen – Izobraževanje
1. Glede
izobraževanja se pogodbenice obvezujejo, da bodo na ozemlju, na katerem se ti
jeziki uporabljajo, v skladu s položajem vsakega od teh jezikov in brez
poseganja v poučevanje uradnega jezika ali uradnih jezikov države:
a i zagotovile možnost za predšolsko izobraževanje v ustreznih
regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii zagotovile možnost, da znaten del predšolskega izobraževanja poteka v
ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih, ali
iii izvajale enega od ukrepov, predvidenih v točkah i in ii, vsaj za
tiste otroke, katerih družine to želijo in katerih število se šteje za
zadostno, ali
iv podpirale in/ali spodbujale uveljavitev ukrepov iz točke i do iii
zgoraj, če javne oblasti nimajo neposredne pristojnosti na področju predšolske
vzgoje;
b i zagotovile možnost za osnovnošolsko izobraževanje v ustreznih
regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii zagotovile možnost, da znaten del osnovnošolskega izobraževanja
poteka v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih, ali
iii zagotovile, da je v okviru osnovnošolskega izobraževanja poučevanje
ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikov sestavni del učnega načrta, ali
iv izvajale enega od ukrepov, predvidenih v
točkah i do iii zgoraj vsaj za tiste otroke, katerih družine to želijo in
katerih število se šteje za zadostno;
c i zagotovile možnost za srednješolsko izobraževanje v ustreznih
regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii zagotovile možnost, da znaten del srednješolskega izobraževanja
poteka v ustreznem regi onalnem ali manjšinskem jeziku, ali
iii zagotovile, da je v okviru srednješolskega izobraževanja poučevanje
ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikov sestavni del učnega načrta, ali
iv izvajale enega od ukrepov, predvidenih v točkah i do iii, vsaj za
tiste učence, ki si to želijo ali to želijo njihove družine in katerih število
se šteje za zadostno;
d i zagotovile možnost za strokovno in poklicno izobraževanje v
ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii zagotovile možnost, da znaten del strokovnega in poklicnega
izobraževanja poteka v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih, ali
iii zagotovile, da je v okviru strokovnega in poklicnega izobraževanja
poučevanje ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikov sestavni del učnega
načrta, ali
iv izvajale enega od ukrepov, predvidenih v točkah i do iii, vsaj za
tiste učence, ki si to želijo ali to želijo njihove
družine in katerih število se šteje za zadostno;
e i zagotovile možnost za univerzitetno in drugo visoko- in višješolsko
izobraževanje v regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii zagotovile možnost za študij teh jezikov kot univerzitetnega in
visoko- ali višješolskega predmeta ali
iii spodbujale in/ali omogočile izvajanje univerzitetnega izobraževanja
ali drugih oblik visoko- ali višješolskega izobraževanja v regionalnih ali
manjšinskih jezikih ali zagotovile možnost za študij teh jezikov kot
univerzitetnega ali visoko- in višješolskega predmeta, če zaradi vloge države v
odnosu do visoko- in višješolskih ustanov ni mogoče izvajati točk i in ii;
f i poskrbela za zagotavljanje tečajev za izobraževanje odraslih in
nenehnega izobraževanja, ki se pretežno ali v celoti izvajajo v regionalnih ali
manjšinskih jezikih, ali
ii ponudile te jezike kot šolski predmet pri izobraževanju odraslih in
pri nenehnem izobraževanju ali
iii podpirale in/ali spodbujale vključevanje teh jezikov kot učnega
predmeta pri izobraževanju odraslih in nenehnem izobraževanju, če javne oblasti
nimajo neposredne pristojnosti na področju izobraževanja odraslih;
g sprejele predpise za zagotovitev poučevanja zgodovine in kulture,
katerih odraz je regionalni ali manjšinski jezik;
h zagotovile osnovno in nadaljnje usposabljanje učiteljev, ki je
potrebno za uresničevanje pododstavkov a do g, ki jih je pogodbenica sprejela;
i ustanovile nadzorni organ ali organe, ki bodo odgovorni za spremljanje
izvajanja sprejetih ukrepov in doseženega napredka pri uvajanju ali razvoju
poučevanja regionalnih ali manjšinskih jezikov in za sestavljanje občasnih
poročil o svojih ugotovitvah, ki bodo objavljena.
2. Za ozemlja, na katerih
se regionalni ali manjšinski jeziki tradicionalno ne uporabljajo, se
pogodbenice glede izobraževanja obvezujejo, da bodo dovolile, spodbujale ali
zagotovile poučevanje v regionalnem ali manjšinskem jeziku ali poučevanje
regionalnega ali manjšinskega jezika na vseh ustreznih stopnjah izobraževanja,
če to upravičuje število tistih, ki uporabljajo regionalni ali manjšinski
jezik.
9. člen – Sodne oblasti
1. Pogodbenice
se obvezujejo, da bodo za sodna okrožja, v katerih število prebivalcev, ki
uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike, upravičuje spodaj navedene
ukrepe, glede na položaj posameznega jezika in pod pogojem, da po mnenju
sodnika uporaba ugodnosti, ki jih daje ta odstavek, ne ovira pravilnega
sojenja:
a v kazenskih postopkih:
i zagotovile, da sodišča na zahtevo ene od strank vodijo postopke v
regionalnih ali manjšinskih jezikih, in/ali
ii zajamčile obtožencu pravico do uporabe njegovega regionalnega ali
manjšinskega jezika in/ali
iii zagotovile, da se zahteve in dokazi, ne glede na to, ali so pisni
ali ustni, ne bodo šteli za nesprejemljive samo zato, ker bodo izraženi v
regionalnem ali manjšinskem jeziku, in/ali
iv omogočili, da se dokumentacija v zvezi s sodnimi postopki na zahtevo
predloži v določenih regionalnih ali manjšinskih jezikih,
po potrebi s pomočjo tolmačev in prevodov brez dodatnih stroškov za
prizadete osebe;
b v civilnih postopkih:
i zagotovile, da sodišča na zahtevo ene od strank vodijo postopke v
regionalnih ali manjšinskih jezikih, in/ali
ii omogočile, da lahko stranka v sporu, kadar mora osebno priti pred
sodišče, uporablja svoj regionalni ali manjšinski jezik brez dodatnih stroškov,
in/ali
iii omogočile, da se dokumentacija in dokazi predložijo v regionalnem
ali
manjšinskem jeziku,
po potrebi s pomočjo tolmačev in prevodov;
c v postopkih pred sodišči, pristojnimi za upravne zadeve:
i zagotovile, da sodišča na zahtevo ene od strank vodijo postopke v
regionalnih ali manjšinskih jezikih, in/ali
ii omogočile, da lahko stranka v sporu, kadar mora osebno priti pred
sodišče, uporablja svoj regionalni ali manjšinski jezik brez dodatnih stroškov,
in/ali
iii omogočile, da se dokumentacija in dokazi predložijo v regionalnih
ali
manjšinskih jezikih,
po potrebi s pomočjo
tolmačev in prevodov;
d ukrenejo vse potrebno
za zagotovitev, da uporaba točk i in iii pododstavkov b in c zgoraj in vsaka
potrebna pomoč tolmačev in prevodov ne povzročita dodatnih stroškov za
prizadete osebe.
2. Pogodbenice
se obvezujejo:
a da ne bodo zanikale veljavnosti pravnih dokumentov, sestavljenih v
določeni državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali manjšinskem
jeziku, ali
b da ne bodo zanikale veljavnosti pravnih dokumentov med strankami v
sporu, sestavljenih v državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali
manjšinskem jeziku, in bodo zagotovile, da se pravni dokumenti lahko
uveljavljajo proti zainteresiranim tretjim, ki ne uporabljajo teh jezikov, pod
pogojem, da jih osebe, ki jih uveljavljajo, seznanijo z njihovo vsebino, ali
c ne bodo med strankami zanikale veljavnosti pravnih dokumentov,
sestavljenih v državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali manjšinskem
jeziku.
3. Pogodbenice se
obvezujejo, da bodo v regionalnih ali manjšinskih jezikih dale na voljo
najpomembnejše notranjepravne predpise in tiste, ki se posebej nanašajo na
uporabnike teh jezikov, razen če niso drugače dosegljivi v teh jezikih.
10. člen –
Upravni organi in javne službe
1. Na upravnih
območjih države, na katerih število prebivalcev, ki uporabljajo regionalne ali
manjšinske jezike, upravičuje spodaj določene ukrepe, in glede na položaj
vsakega jezika se pogodbenice obvezujejo, da, če je to mogoče:
a i zagotovijo, da upravni organi uporabljajo regionalne ali manjšinske
jezike, ali
ii zagotovijo, da vsi njihovi uradniki, ki imajo stike z javnostjo,
uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike pri svojih odnosih z osebami, ki
se nanjo obračajo v teh jezikih, ali
iii zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko
predložijo ustne ali pisne vloge in prejmejo odgovor v teh jezikih, ali
iv zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko
predložijo ustne ali pisne vloge v teh jezikih, ali
v zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko
veljavno predložijo dokument v teh jezikih;
b dajejo na voljo upravna besedila in obrazce, ki so v splošni rabi za
prebivalstvo, v regionalnih ali manjšinskih jezikih ali dvojezično;
c dovolijo upravnim organom, da sestavijo dokumente v regionalnem ali
manjšinskem jeziku.
2. Glede
lokalnih in regionalnih oblasti na območjih, na katerih je število prebivalcev,
ki uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike tako, da upravičuje spodaj
navedene ukrepe, se pogodbenice obvezujejo, da dovolijo in/ali spodbujajo:
a uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov v okviru regionalne ali
lokalne oblasti;
b možnost za uporabnike regionalnih ali manjšinskih jezikov, da
predložijo ustne ali pisne vloge v teh jezikih;
c regionalne oblasti, da objavljajo uradne dokumente tudi v ustreznih
regionalnih ali manjšinskih jezikih;
d lokalne oblasti, da objavljajo uradne dokumente tudi v ustreznih
regionalnih ali manjšinskih jezikih;
e regionalne oblasti, da uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike v
razpravah v svojih skupščinah, ne da bi izključevali uporabo uradnega jezika
ali uradnih jezikov države;
f lokalne oblasti, da uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike v
razpravah v svojih skupščinah, ne da bi izključevali uporabo uradnega jezika
ali uradnih jezikov države;
g uporabo ali sprejem tradicionalnih in pravilnih oblik krajevnih imen v
regionalnih ali manjšinskih jezikih po potrebi skupaj s poimenovanjem v uradnem
jeziku ali uradnih jezikih.
3. Glede
javnih storitev, ki jih zagotavljajo upravni organi ali druge osebe v njihovem
imenu, se pogodbenice obvezujejo, da na ozemlju, na katerem se uporabljajo
regionalni ali manjšinski jeziki, in v skladu s položajem posameznega jezika
ter če je to mogoče:
a zagotovile, da se regionalni ali manjšinski jeziki uporabljajo pri
opravljanju storitev, ali
b dovolijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov predložijo
zahtevek in prejmejo odgovor v teh jezikih, ali
c dovolijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov predložijo
zahtevek v teh jezikih.
4. Zaradi
uresničevanja določbe prvega, drugega in tretjega odstavka, ki so jih
pogodbenice sprejele, se pogodbenice obvezujejo sprejeti enega ali več
naslednjih ukrepov:
a prevajanje in tolmačenje, če se zahtevata;
b zaposlovanje, in kadar je potrebno, usposabljanje uradnikov in drugih
potrebnih zaposlenih v javnih službah;
c ugoditev, če je le mogoče, prošnjam zaposlenih v javnih službah, ki
znajo regionalni ali manjšinski jezik, da so imenovani na ozemlje, na katerem
se ta regionalni ali manjšinski jezik uporablja.
5. Pogodbenice se
obvezujejo dovoliti uporabo ali prevzem priimkov v regionalnih ali manjšinskih
jezikih na prošnjo prizadetih oseb.
11. člen – Javna
glasila
1. Pogodbenice
se obvezujejo, da za uporabnike regionalnih ali manjšinskih jezikov na
ozemljih, na katerih se ti jeziki govorijo, v skladu s položajem vsakega
jezika, stopnjo posredne ali neposredne pristojnosti organov javne oblasti in
njihovih pooblastil ali vloge na tem področju ter ob spoštovanju načela
neodvisnosti in samostojnosti javnih glasil:
a v obsegu, v katerem radio in televizija opravljata poslanstvo javne
službe:
i zagotovijo ustanovitev vsaj ene radijske postaje in enega
televizijskega kanala v regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii spodbujajo in/ali omogočajo ustanovitev vsaj
ene radijske postaje in enega televizijskega kanala v regionalnih ali
manjšinskih jezikih ali
iii ukrenejo vse potrebno, da radio in televizija uvrstita v program
oddaje v regionalnih ali manjšinskih jezikih;
b i spodbujajo in/ali omogočajo ustanovitev vsaj ene radijske postaje v
regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii spodbujajo in/ali omogočajo redno oddajanje radijskih programov v
regionalnih ali manjšinskih jezikih;
c i spodbujajo in/ali omogočajo ustanovitev vsaj enega televizijskega
kanala v regionalnih ali manjšinskih jezikih,
ii spodbujajo in/ali omogočajo redno oddajanje televizijskih
programov v
regionalnih ali manjšinskih jezikih;
d spodbujajo in/ali omogočajo produkcijo in distribucijo avdio in
avdiovizualnih del v regionalnih ali manjšinskih jezikih;
e i spodbujajo in/ali omogočajo ustanovitev in/ali vzdrževanje vsaj
enega časopisa v regionalnih ali manjšinskih jezikih ali
ii spodbujajo in/ali omogočajo redno objavljanje časopisnih člankov v
regionalnih ali manjšinskih jezikih;
f i pokrivajo dodatne stroške tistih javnih glasil, ki uporabljajo
regionalne ali manjšinske jezike, vselej kadar zakon na splošno predvideva
finančno pomoč za javna glasila, ali
ii izvajajo obstoječe
ukrepe za finančno pomoč tudi za avdiovizualne produkcije v regionalnih ali
manjšinskih jezikih;
g podpirajo usposabljanje novinarjev in drugega osebja javnih
glasil, ki uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike.
2. Pogodbenice se
obvezujejo zajamčiti svobodo neposrednega sprejemanje radijskih in televizijskih
oddaj iz sosednjih držav v jeziku, ki se uporablja v enaki ali podobni obliki,
kot je regionalni ali manjšinski jezik, in ne bodo nasprotovale prenašanju
radijskih in televizijskih oddaj iz sosednjih držav v takem jeziku. Pogodbenice
se nadalje obvezujejo zagotoviti, da ne bo nobenih omejitev glede svobode
izražanja in prostega pretoka informacij v tisku, napisanih v jeziku, ki se
uporablja v enaki ali podobni obliki, kot je regionalni ali manjšinski jezik.
Ker izvajanje zgoraj omenjenih svoboščin vključuje dolžnosti in odgovornosti,
so lahko zanje predvidene take formalnosti, omejitve ali kazni, kot so
predpisane z zakonom in so potrebne v demokratični družbi, v interesu
nacionalne varnosti, ozemeljske celovitosti ali javne varnosti, za
preprečevanje nereda in kriminala, za zaščito zdravja ali morale, za zaščito
dobrega imena ali pravic drugih, za preprečevanje razkritja zaupnih informacij
ali za ohranjanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.
3. Pogodbenice se
obvezujejo zagotoviti, da so interesi uporabnikov regionalnih ali manjšinskih
jezikov zastopani ali upoštevani v organih, ki so lahko ustanovljeni v skladu z
zakonom z nalogo, da jamčijo svobodo in pluralizem javnih glasil.
12. člen –
Kulturne dejavnosti in ustanove
1. Glede
kulturnih dejavnosti in ustanov – še posebej knjižnic, videotek,
kulturnih
centrov, muzejev, arhivov, akademij, gledališč in kinematografov kakor
tudi literarnih del in filmskih produkcij, oblik izražanja ljudske kulture,
festivalov in s kulturo povezanih dejavnosti, med drugim vključno z uporabo
novih tehnologij – se pogodbenice obvezujejo, da na ozemljih, na katerih
se ti jeziki uporabljajo, ter v obsegu pristojnosti organov javne oblasti in
njihovih pooblastil ali vloge na tem področju:
a spodbujajo tiste vrste izražanja in pobude, ki so značilne za
regionalne ali
manjšinske jezike in pospešujejo različne možnosti dostopa do del v teh
jezikih;
b pospešujejo različne možnosti dostopa v drugih jezikih do del v
regionalnih ali manjšinskih jezikih, tako da pomagajo in razvijajo prevajanje,
sinhroniziranje, naknadno sinhroniziranje in podnaslavljanje;
c pospešujejo dostop v regionalnih ali manjšinskih jezikih do del v
drugih
jezikih, tako da pomagajo in razvijajo prevajanje, sinhroniziranje,
naknadno sinhroniziranje in podnaslavljanje;
d zagotovijo, da organi, odgovorni za organiziranje ali podpiranje
različnih kulturnih dejavnosti, primerno podpirajo vključevanje poznavanja in
rabe regionalnih ali manjšinskih jezikov in kultur v projekte, za katere dajo
pobudo ali finančna sredstva;
e pospešujejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo organi, odgovorni
za organiziranje in podpiranje kulturnih dejavnosti, na razpolago osebje, ki
dobro obvlada določen regionalni ali manjšinski jezik in jezik ali jezike
preostalega prebivalstva;
f spodbujajo neposredno sodelovanje predstavnikov uporabnikov
regionalnega ali manjšinskega jezika pri zagotavljanju možnosti in načrtovanju
kulturnih dejavnosti;
g spodbujajo in/ali omogočajo ustanavljanje organa ali organov,
odgovornih za zbiranje, arhiviranje in predstavitev ter objavljanje del v
regionalnih ali
manjšinskih jezikih;
h po potrebi ustanovijo in/ali pospešujejo in financirajo službe
za prevajanje in terminološke raziskave zlasti zato, da ohranjajo in razvijajo
ustrezno upravno, poslovno, gospodarsko, družbeno, strokovno in pravno izrazje
v vsakem regionalnem ali manjšinskem jeziku;
2. Za ozemlja, na katerih
se regionalni ali manjšinski jeziki tradicionalno ne uporabljajo, se
pogodbenice obvezujejo, da bodo dovolile, spodbujale in/ali zagotavljale
primerne kulturne dejavnosti in možnosti v skladu s prejšnjim odstavkom, če to
upravičuje število tistih, ki uporabljajo regionalni ali manjšinski jezik.
3. Pogodbenice se
obvezujejo v svoji kulturni politiki v tujini dati ustrezno mesto
regionalnim ali manjšinskim jezikom in kulturam, katerih odraz
so.
13. člen –
Gospodarsko in družbeno življenje
1. V zvezi z
gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi se pogodbenice obvezujejo,
da v vsej državi:
a izločijo iz svoje zakonodaje vsako določbo, ki neupravičeno
prepoveduje ali omejuje uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov v
dokumentih, ki se nanašajo na gospodarsko ali družbeno življenje, še zlasti v
pogodbah o delu ter v strokovni dokumentaciji, kot so navodila za uporabo izdelkov
ali opreme;
b prepovejo v notranje pravilnike podjetij in v osebne dokumente
vstavljati
kakršne koli določbe, ki izključujejo ali omejujejo uporabo regionalnih
ali manjšinskih jezikov vsaj med uporabniki istega jezika;
c nasprotujejo praksi, katere namen je odvračanje od uporabe
regionalnih ali manjšinskih jezikov v zvezi z gospodarskimi in družbenimi
dejavnostmi;
d olajšujejo in/ali
spodbujajo uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov tudi z drugimi sredstvi
poleg že zgoraj navedenih.
2. V
zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi se pogodbenice obvezujejo, da
na ozemlju, na katerem se uporabljajo regionalni ali manjšinski jeziki, če so
javne oblasti za to pristojne in če je to razumno mogoče:
a vključijo v svoje finančne in bančne predpise določbe, ki dovoljujejo
na
podlagi postopkov, ki so v skladu s poslovno prakso, uporabo regionalnih
ali manjšinskih jezikov pri sestavljanju plačilnih nalogov (čeki, menice itd.)
ali drugih finančnih dokumentov, ali da zagotovijo, kadar je to primerno,
izvajanje takšnih določb;
b v gospodarskem in družbenem sektorju, ki sta neposredno pod njihovim
nadzorom (javni sektor), organizirajo dejavnosti za spodbujanje uporabe
regionalnih ali manjšinskih jezikov;
c zagotovijo, da socialnovarstvene ustanove, kot npr. bolnišnice, domovi
za
ostarele in drugi domovi, omogočajo sprejem in oskrbo oseb, ki
uporabljajo regionalni ali manjšinski jezik in potrebujejo nego zaradi slabega
zdravja, starosti ali iz drugih razlogov, v njihovem jeziku;
d s primernimi sredstvi zagotovijo, da so varnostna navodila sestavljena
tudi v regionalnih ali manjšinskih jezikih;
e poskrbijo, da so informacije pristojnih javnih organov, ki se nanašajo
na
pravice potrošnikov, na voljo v regionalnih ali manjšinskih
jezikih.
14.
člen – Čezmejne izmenjave
Pogodbenice se
obvezujejo, da:
a uporabljajo že
obstoječe obvezujoče dvostranske in mnogostranske sporazume,
sklenjene z državami, v
katerih se uporablja isti jezik v enaki ali podobni obliki, ali si po potrebi
prizadevajo skleniti take sporazume, in sicer tako, da bodo pospeševale stike
med uporabniki istega jezika v zadevnih državah v kulturi, izobraževanju,
obveščanju, poklicnem usposabljanju in permanentnem izobraževanju;
b v dobro regionalnih ali
manjšinskih jezikov olajšujejo in/ali spodbujajo čezmejno
sodelovanje, še zlasti
med tistimi regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, na ozemlju katerih se uporablja
isti jezik v enaki ali podobni obliki.
IV. DEL –
Izvajanje listine
15. člen – Občasna poročila
1. Pogodbenice občasno
predložijo generalnemu sekretarju Sveta Evrope v obliki, ki jo predpiše Odbor
ministrov, poročilo o politiki, ki jo izvajajo v skladu z II. delom te listine,
in o ukrepih za izvajanje tistih določb III. dela, ki so jih sprejele. Prvo
poročilo je treba predložiti v enem letu po začetku veljavnosti te listine za
posamezno pogodbenico, naslednja poročila pa vsaka tri leta po prvem poročilu.
2. Pogodbenice svoja
poročila javno objavijo.
16. člen – Pregledovanje
poročil
1. Poročila, predložena
generalnemu sekretarju Sveta Evrope na podlagi 15. člena, pregleda odbor
strokovnjakov, sestavljen v skladu s 17. členom.
2. Organi ali združenja, ki so pravno veljavno ustanovljeni v eni
od pogodbenic, lahko odbor strokovnjakov opozorijo na zadeve glede obveznosti,
ki jih je ta pogodbenica sprejela iz III. dela te listine. Po posvetovanju z
zadevno pogodbenico lahko odbor strokovnjakov upošteva te informacije pri
pripravi poročila po tretjem odstavku spodaj. Ti organi ali združenja lahko
nadalje predložijo izjave v zvezi s politiko, ki jo vodi pogodbenica v skladu z
II. delom.
3. Na podlagi poročil,
navedenih v prvem odstavku, in informacij, omenjenih v drugem odstavku, odbor
strokovnjakov pripravi poročilo za Odbor ministrov. Temu poročilu se priložijo
še pripombe, ki so jih na zahtevo dale pogodbenice in jih lahko Odbor ministrov
javno objavi.
4. Poročilo iz tretjega
odstavka vsebuje zlasti predloge odbora strokovnjakov, na podlagi katerih Odbor
ministrov pripravi taka priporočila eni ali več pogodbenicam, kot so potrebna.
5. Generalni sekretar
Sveta Evrope predloži Parlamentarni skupščini vsaki dve leti podrobno poročilo
o izvajanju listine.
17. člen – Odbor
strokovnjakov
1. V odboru strokovnjakov ima
vsaka pogodbenica enega člana, ki ga imenuje Odbor ministrov s seznama najbolj
neoporečnih in priznanih strokovnjakov s področja zadev, ki jih ureja ta
listina, in ki jih predlagajo posamezne pogodbenice.
2. Člani odbora se
imenujejo za obdobje šestih let in so lahko ponovno imenovani. Član, ki ne more
dokončati mandata, se nadomesti v skladu s postopkom, navedenim v prvem
odstavku, in član, ki ga zamenja, svojo funkcijo opravlja do konca mandata
svojega predhodnika.
3. Odbor strokovnjakov
sprejme svoj poslovnik. Storitve sekretariata mu zagotavlja generalni sekretar
Sveta Evrope.
V. DEL – Končne določbe
18. člen
Ta listina je na voljo za
podpis državam članicam Sveta Evrope. Listino je treba ratificirati, sprejeti
ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri
generalnem sekretarju Sveta Evrope.
19. člen
1. Listina začne veljati prvi
dan meseca, ki sledi izteku trimesečnega obdobja po dnevu, ko je pet držav
članic privolilo, da jih ta listina zavezuje v skladu z določbami 18. člena.
2. Za vsako državo članico, ki naknadno izrazi soglasje, da jo
listina zavezuje, začne ta veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku
trimesečnega obdobja po datumu deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju
ali odobritvi.
20. člen
1. Po začetku veljavnosti
listine lahko Odbor ministrov Sveta Evrope povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta Evrope, da k njej pristopi.
2. Za vsako državo, ki
tako pristopi, začne listina veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku
trimesečnega obdobja po datumu deponiranja listine o pristopu pri generalnem
sekretarju Sveta Evrope.
21. člen
1. Država lahko ob podpisu ali
deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu
izrazi enega ali več pridržkov glede drugega do petega odstavka 7. člena
listine. Drugi pridržki niso dopustni.
2. Vsaka država
pogodbenica, ki je izrazila pridržek v skladu s prejšnjim odstavkom, ga lahko v
celoti ali delno umakne z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja
Sveta Evrope. Umik pridržka začne veljati na datum, ko generalni sekretar Sveta
Evrope prejme tako notifikacijo.
22. člen
1. Pogodbenica lahko kadar koli
odpove listino z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta
Evrope.
2. Takšna odpoved začne
veljati prvi dan meseca, ki sledi izteku šestmesečnega obdobja po datumu, ko je
generalni sekretar prejel notifikacijo.
23.
člen
Generalni sekretar Sveta
Evrope obvesti države članice Sveta in vse države, ki so pristopile k tej
listini o:
a vsakem podpisu,
b deponiranju vsake
listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu,
c vsakem datumu začetka
veljavnosti te listine v skladu z 19. in 20. členom,
d vsaki notifikaciji,
prejeti na podlagi uporabe določb drugega odstavka 3. člena,
e vsakem drugem dejanju,
notifikaciji ali sporočilu, ki se nanaša na to listino.
V dokaz tega so
podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to listino.
Sestavljeno v Strasbourgu
5. novembra 1992 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili
enako veljavni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni
sekretar Sveta Evrope pošlje overjeno kopijo vsaki državi članici Sveta Evrope
in vsaki državi, ki je bila povabljena, da pristopi k tej listini.
3. člen
Za izvajanje tega sporazuma
skrbi Ministrstvo za zunanje zadeve.
4. člen
Republika
Slovenija ob deponiranju listine o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih
ali manjšinskih jezikih generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči, da sta na ozemlju
Republike Slovenije regionalna ali manjšinska jezika v smislu te listine
italijanski in madžarski jezik in da bo v skladu z drugim odstavkom 2. člena
listine uporabljala za ta dva jezika naslednje odstavke in pododstavke III. dela listine:
Iz 8. člena:
odstavek 1 a (i, ii), b (i,
ii, iii), c (i,ii,iii), d (i,ii, iii), e (iii), f (iii), g, h, i
odstavek 2.
Iz
9. člena:
odstavek 1 a, b, c, d
odstavek 2 a, b, c
Iz 10. člena:
odstavek 1
odstavek 2
odstavek 3
odstavek 4
odstavek 5
Iz 11. člena:
odstavek 1 a (i), e (i)
odstavek 2
odstavek 3
Iz 12. člena:
odstavek 1 a, d, e, f,
odstavek 2
odstavek 3
Iz 13. člena:
odstavek 1
odstavek 2
Iz 14. člena:
odstavka a, b.
V skladu s petim odstavkom 7. člena listine bo
Republika Slovenija določbe od prvega do četrtega odstavka 7. člena smiselno
uporabljala tudi za romski jezik.
5. člen
Ta zakon začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne
pogodbe.
Številka: 009-01/00-8/1
Ljubljana, dne 19. julija 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.