ZAKON O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (ZIO)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Izobraževanje odraslih po
tem zakonu obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb,
ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti,
razširiti in poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa učenca,
dijaka ali študenta.
Izobraževanje odraslih po
programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega ter
višjega strokovnega izobraževanja se ureja z zakoni, ki urejajo ta področja
izobraževanja, in s tem zakonom.
Izobraževanje odraslih v
visokem šolstvu se ureja z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva.
2. člen
(načela)
Izobraževanje
odraslih temelji na naslednjih načelih:
- vseživljenjskost
izobraževanja,
- dostopnost
izobraževanja pod enakimi pogoji,
- svoboda in avtonomnost
pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja,
- laičnost izobraževanja
odraslih, ki se opravlja kot javna služba,
- strokovna in etična
odgovornost izobraževalcev,
- spoštovanje osebnosti
in dostojanstva vsakega udeleženca in
- v izobraževanju
odraslih, ki daje javno veljavno izobrazbo, doseganje enakih standardov kot v
izobraževanju mladine.
II. UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
3. člen
(udeleženec
izobraževanja)
Oseba, ki se vključi v
izobraževalni program za odrasle, pridobi status udeleženca izobraževanja
odraslih.
V izobraževanje po javno
veljavnih izobraževalnih programih za odrasle se lahko vključijo odrasli, ki
izpolnjujejo pogoje glede predhodne izobrazbe ali posebnih psihofizičnih
sposobnosti, predpisanih za vključitev.
4. člen
(pravice)
Udeleženci izobraževanja
odraslih imajo pravico do strokovno organiziranega izobraževanja, do
sodelovanja pri upravljanju organizacije, v kateri se izobražujejo, če je z
aktom o njeni ustanovitvi tako določeno, pravico do izobraževalnega dopusta in
druge pravice, določene z drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami.
5. člen
(prenehanje statusa)
Status udeleženca
izobraževanja odraslih preneha, ko udeleženec uspešno konča izobraževanje ali z
izpisom iz tega izobraževanja.
III. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
6. člen
(vsebina izobraževanja)
V izobraževanju odraslih
si udeleženci izobraževanja odraslih pridobivajo posamezna znanja, spretnosti
in veščine, lahko pa tudi javno velja
7. člen
(izobraževalni programi)
Udeleženci izobraževanja
odraslih si pridobivajo znanja, spretnosti in veščine po posebnih
izobraževalnih programih za odrasle in po delih izobraževalnih programov za
mladino.
Programi iz prejšnjega
odstavka so programi za zviševanje splošno izobraževalne in kulturne ravni
prebivalstva, funkcionalno opismenjevanje, spopolnjevanje znanja za delo in
poklic, za izobraževanje in usposabljanje brezposelnih, izobraževanje za
demokracijo, učenje tujih jezikov, učenje slovenskega jezika za tujce,
izobraževanje za kvaliteto življenja, izobraževanje za uveljavljanje posebnih
pravic manjšin in odraslih s posebnimi potrebami in posebnih skupin ter drugo
splošno izobraževanje odraslih.
Znanja, spretnosti in
veščine, pridobljene po izobraževalnih programih za odrasle in drugih
izobraževalnih programih, sprejetih po predpisih, ki ne urejajo področja vzgoje
in izobraževanja, za katere je pristojni strokovni svet ugotovil enakovredni
izobrazbeni standard, ali po delih izobraževalnih programov za mladino, po
katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, imajo javno veljavnost, ki se
izkazuje z javno listino.
8. člen
(javno veljavna
izobrazba)
Javno veljavna izobrazba se pridobi po javno veljavnih izobraževalnih programih za odrasle.
Javno veljavna izobrazba
se lahko pridobi tudi z ugotavljanjem in potrjevanjem znanja, z izpiti ali na
podlagi javnih listin iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona.
9. člen
(dokazovanje znanja z
izpiti)
Odrasli lahko z izpiti
dokazujejo znanje, ne glede na način njegovega pridobivanja, pri Državnem
izpitnem centru.
Kadar se v primerih iz
prejšnjega odstavka dokazuje znanje iz izobraževalnih programov, po katerih se
pridobi javno veljavna izobrazba, oziroma njihovih delov, odloči o
enakovrednosti standarda znanja, ki se ugotavlja in potrjuje z izpiti,
pristojni strokovni svet, v drugih primerih pa Strokovni svet Republike
Slovenije za izobraževanje odraslih.
10. člen
(izobraževalni programi)
Javno
veljavni izobraževalni program za odrasle ima splošni in posebni del:
a) Splošni del vsebuje:
- ime programa,
- obseg izobraževanja po programu
in
- pogoje za vključitev v
izobraževanje, za napredovanje in dokončanje izobraževanja.
b) Posebni del vsebuje
predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo:
- standardi in vsebine
znanj, spretnosti in veščin,
- oblike in načini
preverjanja znanja,
- znanja, ki se
preverjajo,
- minimalno število ur
organiziranega izobraževalnega dela in obseg obveznih oblik
izobraževalnega dela za
udeležence izobraževanja,
- znanja, ki jih morajo imeti izvajalci
programa in
- javna veljavnost znanj,
spretnosti in veščin, ki se pridobijo z izobraževanjem po programu.
Obseg in vsebina
izobraževalnih programov za odrasle na področju osnovnošolskega izobraževanja,
nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega in
tehničnega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja in višjega
strokovnega izobraževanja se določita v skladu z zakoni, ki urejajo ta
področja.
11. člen
(objava)
Izobraževalni program za
izobraževanje odraslih mora biti objavljen do razpisa za vpis.
IV. POGOJI ZA OPRAVLJANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
12. člen
(opravljanje dejavnosti)
Izobraževanje odraslih
opravljajo učitelji, predavatelji višjih strokovnih šol, organizatorji
izobraževanja odraslih in drugi strokovni delavci v ljudskih univerzah, šolah
oziroma njihovih enotah, specializiranih organizacijah za izobraževanje
odraslih, in drugih organizacijah, ki so registrirane za izobraževanje odraslih
(v nadaljnjem besedilu: organizacije za izobraževanje odraslih), v podjetniških
izobraževalnih centrih in zasebniki, ki imajo status zasebnega učitelja.
Statusna vprašanja
organizacij za izobraževanje odraslih in pogoji za strokovne delavce se urejajo
v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo vzgoje in izobraževanja, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
13. člen
(pogoji za opravljanje
dejavnosti)
Organizacije
za izobraževanje odraslih, ki izvajajo izobraževalne programe, financirane iz
javnih sredstev, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima strokovni
delavec, ki organizira izobraževanje, visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,
pedagoško-andragoško izobrazbo in strokovni izpit, predpisan za področje
izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovni izpit),
- da ima zagotovljene
učitelje in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za
posamezna področja izobraževanja in
- da razpolaga s prostori
in opremo, predpisano za izvedbo posameznega izobraževalnega programa.
Smer visokošolske
izobrazbe in minimalne standarde prostorov in opreme, določi minister,
pristojen za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: minister). V
postopku priprave si mora minister pridobiti mnenje pristojnega strokovnega
sveta.
14. člen
(vpis v razvid)
Organizacije za
izobraževanje odraslih, ki bodo izvajale javno veljavne programe ali programe,
ki se financirajo iz javnih sredstev, lahko začnejo opravljati izobraževalno
dejavnost po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje
odraslih.
V. JAVNE ORGANIZACIJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
15. člen
(ustanavljanje)
Javne organizacije za
izobraževanje odraslih ustanovi lokalna skupnost, lahko pa tudi država.
Javna organizacija za
izobraževanje odraslih se lahko ustanovi kot javni zavod ali organizira kot
organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, zavoda ali druge pravne
osebe.
Javna organizacija za
izobraževanje odraslih se lahko ustanovi, če je izkazana potreba in
zagotovljeno financiranje oziroma sofinanciranje programov, ki naj bi jih
izvajala.
16. člen
(direktor, ravnatelj,
vodja enote)
Poslovodni organ in
andragoški vodja organizacije za izobraževanje odraslih je direktor.
Javno organizacijo za
izobraževanje odraslih, ki se organizira kot organizacijska enota, vodi
ravnatelj ali vodja enote. Funkcijo ravnatelja lahko opravlja tudi pooblaščena
oseba pravne osebe, v okviru katere se organizira organizacijska enota.
Direktor, pomočnik
direktorja, ravnatelj oziroma vodja enote morajo imeti visokošolsko izobrazbo,
pedagoško-andragoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj pet let delovnih
izkušenj, od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih.
17. člen
(strokovni organi)
Strokovni organi v javni
organizaciji za izobraževanje odraslih so:
- andragoški zbor,
- strokovni aktiv in
- vodja izobraževalnega
področja.
18. člen
(andragoški zbor)
Andragoški zbor
sestavljajo strokovni delavci in učitelji javnega zavoda za izobraževanje
odraslih, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle.
Andragoški zbor:
- obravnava in odloča o
strokovnih vprašanjih, povezanih z izobraževalnim delom,
- daje mnenje o letnem
delovnem načrtu,
- odloča o posodobitvah
izobraževalnega dela,
- daje mnenje o imenovanju
direktorja, ravnatelja oziroma vodje enote,
- daje pobude za
napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih poslovodnega organa
in
- opravlja druge naloge v
skladu z zakonom.
19. člen
(strokovni aktiv)
Strokovni aktiv
sestavljajo strokovni delavci - organizatorji izobraževanja in učitelji na
posameznem izobraževalnem področju.
Strokovni aktiv obravnava
problematiko posameznega izobraževalnega področja, usklajuje merila za
preverjanje in ocenjevanje znanja udeležencev ter za evalvacijo izobraževalnega
in drugega dela, daje andragoškemu zboru predloge za izboljšanje
izobraževalnega dela, obravnava pripombe udeležencev izobraževanja ter opravlja
druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
20. člen
(vodja izobraževalnega
področja)
Vodja izobraževalnega
področja vodi delo strokovnega aktiva, načrtuje in organizira izobraževanje,
analizira izobraževalno delo in njegove rezultate, spremlja napredovanje
udeležencev izobraževanja, opravlja in organizira svetovalno delo in opravlja
druge naloge, določene z letnim delovnim načrtom.
21. člen
(zveza organizacij za
izobraževanje odraslih)
Organizacije za
izobraževanje odraslih, ki izvajajo izobraževalne programe, ki se financirajo
iz javnih sredstev, se za uresničevanje skupnih nalog pri razvoju in
pospeševanju izobraževanja odraslih, ki je v javnem interesu, za medsebojno
usklajevanje in sodelovanje ter za sodelovanje z drugimi organizacijami,
strokovnimi in upravnimi organi, lahko združujejo v zveze.
VI. NACIONALNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
22. člen
(nacionalni program)
Javni interes v
izobraževanju odraslih se določi z nacionalnim programom, ki ga sprejme Državni
zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
Pred določitvijo predloga
nacionalnega programa iz prejšnjega odstavka tega člena si mora Vlada pridobiti
mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih.
23. člen
(vsebina)
Nacionalni program za
izobraževanje odraslih:
- opredeli cilje
izobraževanja odraslih,
- določi prednostna
področja izobraževanja odraslih,
- opredeli dejavnosti,
potrebne za izvajanje izobraževanja odraslih in
- določi globalni obseg
javnih sredstev.
VII. LETNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
24. člen
(letni program)
Izvajanje nacionalnega
programa se določi z letnim programom, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.
Letni program določa
izobraževalne programe, ki se financirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto
dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, obseg sredstev, ki se
zagotovijo v državnem proračunu, in ministrstva, pristojna za izvedbo programa
(v nadaljnjem besedilu: pristojna ministrstva).
Pred sprejemom letnega
programa iz prejšnjega odstavka tega člena si mora Vlada pridobiti mnenje Strokovnega
sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih.
Med
izobraževalne programe in dejavnosti iz drugega odstavka tega člena spadajo:
- izobraževalni programi
osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, ki niso zaključili tega
izobraževanja, izobraževalni programi za pridobitev prvega poklica za odrasle,
ki so zaključili samo osnovnošolsko izobraževanje, program desetega leta, ki
obsega enoletno dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe za odrasle, ki ne
nadaljujejo izobraževanja, in izobraževalni programi iz drugega odstavka 7.
člena tega zakona in
- infrastrukturne
dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki obsegajo raziskovalno, razvojno in svetovalno delo, razvoj in
vzdrževanje informacijskega sistema, publicistično dejavnost, pripravo in
spremljanje standardov in normativov, mednarodno sodelovanje, razvoj javne
službe, izpopolnjevanje in usposabljanje andragoških delavcev in druge naloge,
pomembne za razvoj dejavnosti izobraževanja odraslih.
Letne programe lahko
sprejmejo tudi lokalne skupnosti.
25. člen
(izvajalci)
Izobraževalne programe iz
prejšnjega člena tega zakona izvajajo javne in druge organizacije za
izobraževanje odraslih.
Izobraževalne programe za
pridobitev prvega poklica izvajajo šole, lahko pa tudi javne in druge
organizacije za izobraževanje odraslih, če izpolnjujejo pogoje, predpisane za
izvajanje teh programov.
Infrastrukturne
dejavnosti, določene z letnim programom, izvajajo raziskovalno-razvojne
organizacije za izobraževanje odraslih, visokošolski zavodi in druge
organizacije ali posamezniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
26. člen
(izvajanje letnega
programa)
Izvajanje letnega
programa omogočajo pristojna ministrstva oziroma skladi. V ta namen:
- odločajo o razmestitvi
programov,
- objavljajo javne
razpise za izvajanje letnih programov in sklepajo pogodbe,
- spremljajo izvajanje
letnega programa in sprejemajo ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvajanje,
- dodeljujejo sredstva za
financiranje izobraževalnih programov in infrastrukturnih dejavnosti in
- opravljajo druge
naloge, določene z letnim programom.
27. člen
(razmestitev programov)
Pri razmestitvi programov
iz prejšnjega člena se upoštevata zlasti načeli racionalne izrabe
izobraževalnih zmogljivosti ter krajevne bližine in dostopnosti izobraževanja.
VIII. FINANCIRANJE
28. člen
(viri)
Sredstva za izvajanje
letnega programa se zagotavljajo iz državnega proračuna, lahko pa tudi iz
sredstev lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javna sredstva), in drugih
virov.
a) Državni proračun
29.člen
(obseg sredstev)
Iz
državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi ter obsegom
izobraževanja zagotavljajo sredstva:
- za investicije v javne
organizacije za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je država,
- za materialne stroške
ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme v javnih
organizacijah za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je država,
- javnim organizacijam za
izobraževanje odraslih za plače s prispevki in davki za andragoške in druge
strokovne delavce -organizatorje izobraževanja, na podlagi sistemizacije in
zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter kolektivno pogodbo, odvisno od
obsega izobraževanja po izobraževalnih programih, določenih z letnimi programi
izobraževanja odraslih,
- za kritje stroškov za
izvajanje izobraževalnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske
honorarje in materialne stroške za izvedbo programov oziroma dela teh stroškov,
kadar za posamezne izobraževalne programe ni zagotovljeno financiranje iz
javnih sredstev v celoti, in za izobraževalne programe, ki se sofinancirajo
najmanj do tretjine iz drugih virov,
- za opravljanje
infrastrukturnih dejavnosti, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne
stroške in
- za druge namene, določene z letnim programom.
b) Sredstva lokalne skupnosti
30. člen
(obseg sredstev)
Iz sredstev lokalnih
skupnosti se zagotavljajo sredstva:
- za investicije v
organizacije za izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je lokalna
skupnost,
- za kritje neprogramskih
stalnih stroškov organizacijam za izobraževanje odraslih, katerih
ustanoviteljica je lokalna skupnost, in ki obsegajo najmanj materialne stroške
za obratovanje in investicijsko vzdrževanje, odvisno od obsega izobraževanja in
- za izvedbo programov,
določenih z letnim programom izobraževanja odraslih, ki ga sprejme lokalna
skupnost.
31. člen
(standardi in normativi)
Standarde in normative iz
29. člena tega zakona določi minister. V postopku priprave si minister pridobi
mnenje pristojnega strokovnega sveta.
32. člen
(javni razpis)
Izvajalce letnega
programa izberejo pristojna ministrstva na podlagi javnega razpisa.
Za izvedbo
izobraževalnega programa za odrasle se lahko iz državnega proračuna dodelijo
sredstva organizaciji za izobraževanje odraslih, če le ta izkaže, da ima vsaj
eno tretjino sredstev, potrebnih za izvedbo programa, zagotovljeno iz drugih
virov.
Določba prejšnjega
odstavka ne velja za financiranje izobraževalnih programov osnovnošolskega
izobraževanja in izobraževalnih programov, za katere je z letnim programom tako
določeno.
33. člen
(pogodba)
Z izvajalcem letnega
programa pristojno ministrstvo sklene pogodbo.
S pogodbo o izvedbi
izobraževalnih programov se določijo:
- vrste in število izobraževalnih programov in število
udeležencev oziroma oddelkov in izobraževalnih skupin,
- število učiteljev in
drugih strokovnih delavcev, potrebnih za izvedbo programa,
- višina sredstev, ki se
zagotavljajo iz državnega proračuna in dinamika zagotavljanja,
- način spremljanja
izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in
- druge medsebojne
pravice in obveznosti.
S pogodbo o zagotavljanju
izobraževalne infrastrukture se določijo:
- obseg storitev izobraževalne infrastrukture in način njene
uporabe,
- obseg sredstev, ki se
zagotavljajo iz republiškega proračuna,
- spremljanje
uresničevanja pogodbenih obveznosti in
- druge medsebojne
pravice in obveznosti.
S pogodbo za pripravo
razvojnega projekta pa tudi:
- vsebina in obseg naloge
oziroma projekta,
- čas izdelave,
- pričakovani rezultati,
- obseg sredstev, ki se
zagotovijo iz državnega proračuna in
- druge medsebojne
pravice in obveznosti.
34. člen
(prispevki udeležencev
izobraževanja)
Za izobraževanje
odraslih, ki se v celoti financira iz javnih sredstev, organizacija za izobraževanje
odraslih ne more zahtevati od udeležencev izobraževanja njihovega prispevka za
kritje stroškov tega izobraževanja.
Za izobraževanje
odraslih, ki se sofinancira iz javnih sredstev, se prispevki udeležencev
znižajo za sorazmerni delež.
35. člen
(podzakonski predpis)
Način in postopke javnega
razpisa in izbora izvajalcev, financiranje, sofinanciranje oziroma
subvencioniranje in spremljanje izvajanja izobraževalnih programov in
infrastrukturnih dejavnosti podrobneje določi minister.
IX. SKLADI
36. člen
(skladi)
Za financiranje letnega
programa lahko država ustanovi sklad za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem
besedilu: sklad).
Akt o ustanovitvi sklada
določi vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za uresničevanje namena, za
katerega je sklad ustanovljen.
Na sklad se prenesejo
sredstva za financiranje izobraževalnih programov iz državnega proračuna. V
sklad se lahko združujejo tudi sredstva iz drugih virov.
Javna sredstva se skladu
zagotavljajo v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister.
Sklade lahko ustanovijo
tudi lokalne skupnosti in druge pravne in fizične osebe.
37. člen
(upravni odbor)
Poslovanje sklada iz
prvega odstavka prejšnjega člena vodi upravni odbor, ki ga sestavlja deset
članov. Člane imenuje Vlada na predlog ministra, pristojnega za izobraževanje
odraslih. V upravni odbor se imenujejo predstavniki ministrstev, delodajalcev,
sindikatov in strokovne javnosti.
Način upravljanja skladov
iz petega odstavka prejšnjega člena določijo ustanovitelji z ustanovitvenim
aktom.
38. člen
(status sklada)
Sklad je pravna oseba
javnega prava.
Sklad posluje v skladu z
zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za javne zavode.
S statutom sklada se
podrobneje določijo organizacija, naloge, način odločanja in druga vprašanja,
pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega sklada.
39. člen
(namenska poraba
sredstev)
Sredstva sklada se lahko
uporabljajo le za namene, za katere je bil sklad ustanovljen.
40. člen
(poročilo)
Sklad mora vsako leto do
konca februarja predložiti ustanovitelju poročilo o svojem delu v preteklem
letu.
41. člen
(nadzor)
Revizijo in nadzor nad
skladi opravlja računsko sodišče.
X. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA
42. člen
(letni delovni načrt)
V
organizacijah za izobraževanje odraslih, ki izvajajo javno veljavne
izobraževalne programe in programe, ki so financirani, sofinancirani ali
subvencionirani iz javnih sredstev, se izvaja izobraževalno delo po letnem
delovnem načrtu, ki vsebuje:
- predviden obseg in
razporeditev izobraževalnega in drugega dela v posameznem letu,
- roke za opravljanje
izpitov,
- delo poslovodnega
organa in strokovnih organov,
- sodelovanje z drugimi
organizacijami za izobraževanje odraslih, s šolami, društvi in združenji ter
- druge naloge.
43. člen
Organizacije iz
prejšnjega člena morajo v posebni publikaciji predstaviti izobraževalne
programe, ki jih izvajajo, ter svojo organizacijo dela. Te organizacije vodijo
tudi kroniko o svojem delu.
44. člen
(vpis)
V izobraževanje po
izobraževalnih programih, določenih z letnim programom, se odrasli vključujejo
na podlagi javnega razpisa.
Z razpisom se objavijo:
- pogoji za vpis v skladu s tem zakonom, izobraževalnim programom
in pravili organizacije za izobraževanje odraslih,
- število prostih vpisnih
mest,
- način in pogoji izvedbe
izobraževanja ter pogoji za uspešno dokončanje izobraževanja,
- javna veljavnost
izobraževalnega programa in
- višina prispevka na
posameznega odraslega udeleženca izobraževanja, če izobraževanje ni v celoti
financirano iz javnih sredstev oziroma je le sofinancirano ali subvencionirano.
Razpis iz prejšnjega
odstavka mora biti objavljen najkasneje en mesec pred začetkom izobraževanja.
Podrobnejše določbe o
vpisu in izvedbi razpisa določi minister.
45. člen
(omejitev vpisa)
Če se na razpis prijavi
več kandidatov, kot jih je v izobraževalni program mogoče vpisati, se pri
izbiri kandidatov upošteva stopnja izpolnjevanja pogojev, pomembnih za
izobraževanje, v katerega se vključujejo in ki so določeni v razpisu za vpis.
46. člen
(vpis po pogodbi)
Odrasli se lahko v
izobraževalne programe, ki se ne financirajo, subvencionirajo ali sofinancirajo
iz javnih sredstev, vključujejo tudi na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo z izobraževalno
organizacijo za odrasle.
47. člen
(druge posebnosti
organizacije izobraževanja)
Časovna razporeditev
izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu in izobraževalno delo v
posameznem dnevu in tednu se v izobraževanju odraslih lahko razporeja drugače,
kot je to sicer določeno s šolskim koledarjem.
Izobraževalna
organizacija mora najmanj dvakrat letno objaviti roke za izpite iz
izobraževalnih programov, ki jih izvaja.
Značilnostim, potrebam in
možnostim udeležencev izobraževanja odraslih se prilagajajo tudi trajanje
izobraževanja, zaporedje pouka posameznih predmetov ali predmetnih področij,
načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja in njihovo napredovanje.
XI. DRŽAVNI IZPITNI CENTER
48. člen
(pristojnosti)
Državni
izpitni center:
1. pripravlja kataloge in
standarde znanj, spretnosti in veščin, katerih obvladovanje je pogoj za
pridobitev javne listine;
2. organizira preizkuse
znanja in v ta namen:
- oblikuje izpitne
komisije za posamezna izobraževalna področja in organizira usposabljanje
njihovih članov,
- razpisuje roke, kraj in
pogoje za preizkuse znanja ter vodi evidenco o teh preizkusih in
- izdaja listine o
uspešno opravljenih preizkusih znanja;
3. skrbi za vključevanje
in povezovanje sistema pridobivanja javno priznane izobrazbe oziroma posameznih
znanj v mednarodne certifikatne sisteme in za usklajevanje izobrazbenih standardov s
standardi teh sistemov.
49. člen
(podzakonski predpis)
Način vodenja evidence,
obliko in vsebino listin o preizkusih znanja podrobneje določi minister,
pristojen za izobraževanje odraslih.
XII. EVIDENCE IN DOKUMENTACIJA TER VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
50. člen
(uporaba predpisov o
varstvu osebnih podatkov)
Organizacije za
izobraževanje odraslih zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in
uporabljajo podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodijo v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni določeno drugače.
51. člen
(vrsta zbirk)
Organizacije za
izobraževanje odraslih vodijo naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o
udeležencih izobraževanja;
2. zbirko podatkov o
napredovanju udeležencev izobraževanja, izdanih spričevalih in drugih listinah.
Zbirka podatkov iz 1.
točke prejšnjega odstavka obsega podatke o udeležencu izobraževanja: ime in
priimek, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo ter
telefonsko številko, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila.
Zbirka podatkov iz 2.
točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prejšnjega odstavka
še podatke o napredovanju posameznega udeleženca izobraževanja in o izdanih
spričevalih in drugih listinah.
Evidence iz tega člena se
hranijo trajno.
52. člen
(način zbiranja podatkov)
Podatki iz prejšnjega
člena se zbirajo neposredno od posameznikov, na katere se podatki nanašajo.
53. člen
(namen in uporaba zbirk podatkov)
Osebni podatki
udeležencev izobraževanja iz zbirk podatkov iz 51. člena se zbirajo,
obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe izobraževalnega dela in
posredujejo pristojnim ministrstvom za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Za potrebe znanstvenoraziskovalnega
dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in
objavljati tako, da identiteta udeleženca izobraževanja ni razvidna.
54. člen
(dokumentacija)
Organizacije za
izobraževanje odraslih vodijo naslednjo dokumentacijo:
- evidenco o opravljenih
učnih obveznostih,
- zapisnike izpitov,
- zapisnike sej izpitnih
odborov in
- javne listine.
55. člen
(podzakonski predpis)
Podrobnejša navodila o
načinu zbiranja podatkov, o strokovnih delavcih organizacije za izobraževanje
odraslih, ki so pooblaščeni za uporabo podatkov, vsebovanih v posameznih
zbirkah, o načinu evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o
načinu njihovega uničenja po poteku roka uporabe, druge postopke in ukrepe
zavarovanja podatkov predpiše minister.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
56. člen
(prekrški in kazni za
prekrške)
Z
denarno kaznijo v znesku najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna
oseba ali zasebnik, če:
- izobraževalnega dela ne
izvaja v obsegu, kot ga določa izobraževalni program,
- izobraževalno delo
opravljajo strokovni delavci, ki ne izpolnjujejo pogojev, kot jih določa zakon
oziroma izobraževalni program,
- troši javna sredstva v
nasprotju s pogodbo iz 33. člena tega zakona,
- terja od udeležencev
izobraževanja njihov prispevek za kritje stroškov izobraževanja v nasprotju z
določbami 34. člena tega zakona,
- ne zagotovi priprave
letnega delovnega načrta organizacije za izobraževanje odraslih in če dela ne
organizira v skladu s tem načrtom,
- vpisuje odrasle v
nasprotju z določbami tega zakona o vpisu v izobraževanje odraslih in
- ne vodi dokumentacije in evidenc v skladu z določbami tega
zakona.
Z denarno kaznijo najmanj
50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
XIV. NADZOR
57. člen
(nadzor)
Nadzor v izobraževanju
odraslih se opravlja v skladu z zakonom, ki ureja šolsko inšpekcijo.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(strokovni delavci)
Strokovni delavec, ki ob
uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev o
izobrazbi, lahko še naprej opravlja delo v izobraževanju odraslih, če si v
petih letih po njegovi uveljavitvi pridobi predpisano izobrazbo.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka tega člena, lahko delavec, ki ima za eno stopnjo nižjo
izobrazbo, kot je predpisana s tem zakonom, pa ob uveljavitvi tega zakona
opravlja delo delavca v vzgoji in izobraževanju že najmanj 20 let, še naprej
opravlja delo v izobraževanju odraslih.
Strokovni delavec, ki si
do uveljavitve tega zakona ni pridobil pedagoško-andragoške izobrazbe ali
opravil strokovnega izpita, lahko še naprej opravlja delo v izobraževanju
odraslih, če si v dveh letih pridobi pedagoško-andragoško izobrazbo oziroma opravi
strokovni izpit.
59. člen
Ne glede na določbo
tretjega odstavka 16. člena tega zakona je lahko do 1.9.2000
imenovan za direktorja, pomočnika direktorja, ravnatelja oziroma vodjo enote
tudi, kdor ne izpolnjuje s tem zakonom določenih pogojev o izobrazbi.
Kdor je imenovan za
direktorja, pomočnika direktorja, ravnatelja oziroma vodjo enote v skladu s
prejšnjim odstavkom, si mora pridobiti z zakonom zahtevano izobrazbo najkasneje
do 1.9.2002.
Direktorjem, pomočnikom
direktorjev, ravnateljem oziroma vodjem enot, ki ne opravijo obveznosti v roku
iz prejšnjega odstavka, preneha mandat na podlagi zakona.
60. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda podzakonske
predpise iz tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
61. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-10/94-2/3
Ljubljana, dne 14.
februarja 1996
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč