ZAKON O OSNOVNI ŠOLI (ZOsn)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja
osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali
se izvaja kot izobraževanje na domu.
2. člen
(cilji izobraževanja)
Cilji
osnovnošolskega izobraževanja so:
- zagotavljanje splošne
izobrazbe vsemu prebivalstvu,
- vzpodbujanje skladnega,
spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika,
- razvijanje pismenosti
ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku, na
območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem
oziroma madžarskem jeziku,
- vzpodbujanje zavesti o
integriteti posameznika,
- razvijanje zavesti o
državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in
njeni kulturi,
- vzgajanje za obče
kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
- vzgajanje za medsebojno
strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za
življenje v demokratični družbi,
- doseganje mednarodno
primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja,
- pridobivanje splošnih
in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje
z družbenim in naravnim okoljem in razvijanje kritične moči razsojanja,
- razvijanje in
ohranjanje lastne kulturne tradicije,
- seznanjanje z drugimi
kulturami in učenje tujih jezikov,
- omogočanje osebnostnega
razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in
zakonitostmi razvoja,
- razvijanje nadarjenosti
in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in
- oblikovanje in
spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega
okolja.
3. člen
(trajanje)
Obvezno osnovnošolsko
izobraževanje traja devet let.
Z vstopom v 1. razred
osnovne šole otrok pridobi status učenca.
Učenec zaključi
osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča deveti razred.
Učenec izpolni
osnovnošolsko obveznost po devetih letih izobraževanja.
4. člen
(izpolnitev osnovnošolske
obveznosti)
Starši, skrbniki in druge
osebe, pri katerih je otrok v oskrbi (v nadaljnjem besedilu: starši), morajo
zagotoviti, da njihov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost.
5. člen
(pravica do izbire oblik
izobraževanja)
Starši imajo pravico
izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali
kot izobraževanje na domu.
6. člen
(učni jezik)
Učni jezik v osnovni šoli
je slovenski.
Učni jezik v osnovnih
šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih osnovnih šolah
pa slovenski in madžarski.
V osnovnih šolah na
območjih, kjer prebivajo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki
italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, se
učenci v šolah s slovenskim učnim jezikom obvezno učijo italijanski jezik,
učenci v šolah z italijanskim učnim jezikom pa obvezno slovenski jezik.
7. člen
(varstvo pravic manjšin)
Varstvo posebnih pravic
italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju osnovnošolskega
izobraževanja ureja zakon.
8. člen
(dopolnilno
izobraževanje)
Za otroke slovenskih
izseljencev in zdomcev se v državah, kjer prebivajo, v skladu z mednarodnimi
pogodbami organizira pouk maternega jezika in kulture.
Za otroke slovenskih
državljanov, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni
slovenski jezik, se v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk njihovega
maternega jezika in kulture, lahko pa se dodatno organizira tudi pouk
slovenskega jezika.
9. člen
(pravice romske
skupnosti)
Osnovnošolsko
izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v
skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
10. člen
(tuji državljani)
Otroci, ki so tuji
državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji,
imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot
državljani Republike Slovenije.
Za otroke iz prejšnjega
odstavka se organizira pouk maternega jezika in kulture v skladu z mednarodnimi
pogodbami.
11. člen
(otroci s posebnimi
potrebami)
Otrokom s posebnimi
potrebami morajo biti zagotovljeni ustrezni pogoji za njihovo vzgojo in
izobraževanje.
Otroci s posebnimi
potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in
slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami,
gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja
in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z
dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe oziroma
posebni program vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in
posebej nadarjeni učenci.
Otroci s posebnimi
potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem
in dodatno strokovno pomočjo, v prilagojene izobraževalne programe ali v posebne
programe vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do individualiziranih programov
vzgoje in izobraževanja.
Osnovna šola mora za
izvajanje osnovnošolskega programa otrok s posebnimi potrebami zagotoviti
strokovne delavce za pripravo, izvedbo in evalvacijo individualiziranih
programov.
12. člen
(izobraževanje učencev s
posebnimi potrebami)
Učenci s posebnimi
potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov z
dodatno strokovno pomočjo, prilagojene izobraževalne programe ali posebni
program vzgoje in izobraževanja, se izobražujejo v skladu s tem zakonom in
drugimi predpisi.
Izobraževanje učencev z
učnimi težavami se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi
metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge
oblike individualne in skupinske pomoči.
Izobraževanje posebej
nadarjenih učencev se izvaja v skladu s tem zakonom tako, da jim šola prilagodi
metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk in druge oblike
individualne in skupinske pomoči.
13. člen
(zdravstveno varstvo
učencev)
Osnovna šola mora
sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev,
zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi
razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.
II. PROGRAM IN ORGANIZACIJA DELA V OSNOVNI ŠOLI
1) Program osnovnošolskega izobraževanja
14. člen
(program osnovne šole)
Program osnovnošolskega
izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program (v nadaljnjem
besedilu: program osnovne šole).
15. člen
(obvezni program)
Obvezni program obsega
obvezne predmete, izbirne predmete in ure oddelčne skupnosti.
16. člen
(obvezni predmeti)
Osnovna šola mora za vse
učence izvajati pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenskega jezika in
italijanskega ali madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, tujega
jezika, zgodovine, zemljepisa, etike in družbe, matematike, kemije, biologije, fizike,
likovne vzgoje, glasbene vzgoje, športne vzgoje, tehnične vzgoje in
gospodinjstva.
Obvezni predmeti se lahko
povezujejo in združujejo v predmetna področja.
17. člen
(izbirni predmeti)
Poleg obveznih predmetov
mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda
izvajati pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega sklopa in
naravoslovno-tehničnega sklopa.
Šola mora ponuditi pouk
najmanj treh izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. V okviru
družboslovno-humanističnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika,
nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike.
Učenec mora med izbirnimi
predmeti izbrati tri predmete, od tega največ dva predmeta iz posameznega
sklopa.
18. člen
(prilagojeni programi)
Za učence s posebnimi
potrebami se lahko obvezni in izbirni predmeti določijo s prilagojenimi
izobraževalnimi programi ali posebnim programom vzgoje in izobraževanja.
19. člen
(oddelčna skupnost)
Pri urah oddelčne skupnosti
učenci skupaj z razrednikom obravnavajo vprašanja, povezana z delom in
življenjem učencev.
20. člen
(razširjeni program)
Razširjeni program obsega
podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk in
interesne dejavnosti ter šolo v naravi.
21. člen
(podaljšano bivanje)
Osnovna šola organizira
podaljšano bivanje za učence od prvega do šestega razreda.
Za učence iz prvega
odstavka 12. člena tega zakona lahko šola organizira podaljšano bivanje tudi od
sedmega do devetega razreda, če je tako določeno z odločbo o usmeritvi.
V času podaljšanega
bivanja se učenci učijo, opravljajo domače naloge in druge obveznosti in
sodelujejo pri kulturnih, športnih, umetniških in drugih dejavnostih.
22. člen
(jutranje varstvo)
Osnovna šola organizira
jutranje varstvo učencev prvega razreda.
23. člen
(dodatni pouk)
Dodatni pouk se
organizira za učence, ki pri posameznih predmetih presegajo določene standarde
znanja.
24. člen
(dopolnilni pouk)
Dopolnilni pouk se
organizira za učence, ki potrebujejo pomoč pri učenju.
25. člen
(interesne dejavnosti)
Za razvijanje različnih
interesov učencev osnovna šola organizira interesne dejavnosti, ki jih določi z
letnim delovnim načrtom.
26. člen
(prostovoljnost
razširjenega programa za učence)
V podaljšano bivanje,
dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti, ki jih organizira osnovna
šola, jutranje varstvo in šolo v naravi, se učenci vključujejo prostovoljno.
27. člen
(druge dejavnosti)
Osnovna šola lahko
organizira tudi druge dejavnosti, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.
28. člen
(zasebne šole)
Zasebna šola določi
program osnovne šole v skladu s svojimi akti.
Zasebna osnovna šola mora
izvajati pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenskega jezika in
italijanskega oziroma madžarskega jezika na narodno mešanih območjih,
matematike, tujega jezika, zgodovine, etike in družbe, športne vzgoje, vsaj
enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s
področja umetnosti.
Zasebne šole, ki izvajajo
program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly,
Montessori ipd.), lahko oblikujejo program osnovne šole ne glede na določbo
prejšnjega odstavka tega člena v skladu s temi načeli tako, da zagotovijo
minimalna znanja, ki omogočajo zaključitev osnovnošolskega izobraževanja.
2) Predmetnik in učni načrt
29. člen
(predmetnik in učni
načrt)
S predmetnikom se
določijo letno in tedensko število ur pouka posameznih predmetov oziroma
predmetnih področij, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur,
potrebnih za uresničevanje učnega načrta.
Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov ali predmetnih
področij, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih in predmetnih področjih.
30. člen
(zasebne šole)
Program zasebne osnovne
šole mora pri predmetih iz drugega odstavka 28. člena tega zakona zagotavljati
učencem doseganje vsaj enakovrednega izobrazbenega standarda, kot ga zagotavlja
program javne osnovne šole.
3) Načrtovanje dela v osnovni šoli
31. člen
(letni delovni načrt)
Z letnim delovnim načrtom
se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega
dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg, vsebina in razporeditev
interesnih in drugih dejavnosti, ki jih izvaja šola. Določi
se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, delo šolske knjižnice,
aktivnosti, s katerimi se šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi
šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno
izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev, sodelovanje z visokošolskimi
zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi
posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci
in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.
Letni delovni načrt
sprejme svet osnovne šole v skladu z zakonom in drugimi predpisi najkasneje do
konca meseca septembra v vsakem šolskem letu.
32. člen
(predstavitev šole)
Osnovna šola mora učencem
in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti učencev,
značilnosti programa in organizacijo dela šole.
Obvezne dele publikacije
določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
4) Organizacija osnovnošolskega izobraževanja
33. člen
(vzgojno-izobraževalna
obdobja)
Osnovnošolsko
izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna
obdobja (v nadaljnjem besedilu: obdobja).
Prvo obdobje traja od 1.
do 3. razreda.
Drugo obdobje traja od 4.
do 6. razreda.
Tretje obdobje traja od
7. do 9. razreda.
S prilagojenimi
izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za
učence s posebnimi potrebami vzgojno-izobraževalna obdobja lahko določijo tudi
drugače.
34. člen
(šolsko leto)
Šolsko leto se začne 1.
septembra in konča 31. avgusta.
Šolsko leto se deli na ocenjevalna obdobja.
Pouk v šolskem letu traja
največ 38 tednov po 5 dni v tednu.
Izjemoma lahko pouk v
posameznem tednu traja 6 dni, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu.
35. člen
(tedenska obveznost učencev)
Tedenska obveznost
učencev po obveznem programu v prvem obdobju je lahko največ 22 ur pouka, v
drugem obdobju največ 26 ur pouka in v tretjem obdobju največ 30 ur pouka.
Ura pouka traja praviloma
45 minut.
36. člen
(šolski koledar)
Razporeditev pouka, pouka
proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu
določi minister s šolskim koledarjem.
37. člen
(razredi, oddelki, učne
skupine)
Osnovna šola izvaja
vzgojno-izobraževalno delo po razredih, v oddelkih in učnih skupinah.
Razred je
vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s predmetnikom in učnim načrtom
obsega učno snov enega šolskega leta.
Učenci posameznega
razreda so razporejeni v oddelke.
Izjemoma so zaradi
majhnega števila učenci dveh ali več razredov lahko razporejeni v en kombiniran
oddelek.
Če zaradi majhnega
števila učencev ni mogoče organizirati pouka po razredih in oddelkih - majhne
osnovne šole, osnovne šole v zdravstvenih organizacijah in podobno, osnovna
šola organizira individualno ali skupinsko vzgojno-izobraževalno delo z učenci.
Učenci enega ali več
razredov ali oddelkov so pri vzgojno-izobraževalnem delu lahko razporejeni v
učne skupine.
Standarde in normative za
oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister.
38. člen
(izvajanje vzgojno-izobraževalnega
dela)
Vzgojno-izobraževalno
delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci.
Vzgojno-izobraževalno
delo v osnovni šoli opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni
delavci.
V prvem obdobju osnovne
šole poučuje učitelj razrednega pouka.
V prvem razredu osnovne
šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok,
lahko pa tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj
predšolskih otrok poučuje polovico ur pouka.
Pri pouku vzgojnih
predmetov lahko z učiteljem razrednega pouka sodeluje tudi učitelj predmetnega
pouka.
V drugem obdobju poučuje:
- v 4. razredu učitelj
razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj,
vendar ne več kot dva predmeta,
- v 5. razredu učitelj
razrednega pouka, tuji jezik in vzgojne predmete pa tudi predmetni učitelj,
vendar ne več kot tri predmete in
- v 6. razredu učitelj
predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka.
V tretjem obdobju osnovne
šole poučujejo učitelji predmetnega pouka.
V oddelku, v katerega so
vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega
zakona, lahko poleg učitelja sodeluje strokovni delavec s specialno pedagoško
izobrazbo.
V oddelkih podaljšanega
bivanja izvajajo vzgojno-izobraževalno delo učitelji razrednega in predmetnega
pouka, vzgojitelji predšolskih otrok, defektologi, pedagogi, psihologi in
socialni pedagogi.
S prilagojenimi
izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za
učence s posebnimi potrebami lahko določi tudi drugačno izvajanje
vzgojno-izobraževalnega dela.
39. člen
(zasebne šole)
Določbe 33., 36., 37. in 38. člena, razen določbe osmega odstavka 38.
člena tega zakona, niso obvezne za zasebne šole.
5) Organizacija pouka
40. člen
(nivojski pouk)
V 1.,
2. in 3. razredu učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove
zmožnosti (notranja diferenciacija).
V 4.,
5., 6. in 7. razredu se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski
pouk, pri čemer se lahko nivojski pouk organizira le pri matematiki, slovenskem
jeziku in tujem jeziku, in sicer največ v obsegu ene četrtine ur namenjenih tem
predmetom (fleksibilna diferenciacija).
Temeljni pouk poteka na
eni ravni zahtevnosti, nivojski pouk pa poteka na dveh ali več ravneh
zahtevnosti.
V 8. in 9. razredu pri
slovenskem jeziku, matematiki in pri tujem jeziku poteka nivojski pouk (zunanja
diferenciacija)
Učenci se razporedijo po ravneh zahtevnosti ob koncu 7. razreda.
Podrobnejše pogoje za
organizacijo nivojskega pouka predpiše minister.
41. člen
(prehajanje med nivoji)
Učenec lahko ob zaključku
ocenjevalnih obdobij po posvetovanju s starši, učitelji in šolsko svetovalno
službo spremeni raven zahtevnosti.
V 9. razredu učenec lahko
spremeni raven zahtevnosti na podlagi ocen.
42. člen
(prilagojeni programi)
Nivojski pouk in
prehajanje med nivoji se za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne
programe, lahko določi s temi programi.
Določbe 40. in 41. člena
tega zakona se ne uporabljajo za otroke s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni
v posebni program vzgoje in izobraževanja.
43. člen
(zasebne šole)
Določbe 40. in 41. člena
tega zakona niso obvezne za zasebne osnovne šole.
III. VPIS
44. člen
(vpis)
Osnovna šola vpisuje
otroke v prvi razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.
45. člen
(pogoji za vpis)
Starši morajo v prvi
razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo
začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let.
Otroku se lahko pričetek
šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje
odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
46. člen
(ugotavljanje
pripravljenosti)
Ob vpisu otroka v osnovno
šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo.
Če starši predlagajo
odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo,
oziroma če odložitev šolanja predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje
pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno.
Pripravljenost otroka za
vstop v šolo ugotavlja komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo
šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj.
O ugotovitvah komisije
morajo biti starši obveščeni najmanj tri mesece pred začetkom pouka.
Na odločitev komisije iz
tretjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
47. člen
(odložitev šolanja)
Učencu se med šolskim
letom v prvem razredu lahko na predlog šolske svetovalne službe, šolske
zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje v soglasju s starši iz
zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto.
O odložitvi šolanja
odloča komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Komisijo sestavljajo šolski zdravnik,
psiholog, pedagog, vzgojitelj ali učitelj.
Na odločitev komisije iz
prejšnjega odstavka je možna pritožba na komisijo, ki jo imenuje minister.
48. člen
(šolski okoliš)
Starši imajo pravico
vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v
šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, javna osnovna
šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu, pa je dolžna na
željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši vpišejo otroka,
če ta šola s tem soglaša.
Seznam otrok iz šolskega
okoliša, ki jih je javna ali zasebna šola s koncesijo dolžna vpisati v prvi
razred, si šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi šolska
uprava. Šolska uprava si pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz registra
stalnega prebivalstva in razvida začasnega prebivališča.
Med šolanjem lahko učenec
prestopi na drugo osnovno šolo, če ta šola s tem soglaša.
Če učenec želi prestopiti
iz zasebne šole v javno šolo, ga je javna šola v šolskem okolišu, v katerem
učenec stalno prebiva, dolžna sprejeti.
Določbe prvega odstavka
tega člena niso obvezne za zasebne osnovne šole.
49. člen
(učenci s posebnimi
potrebami)
Starši imajo pravico
otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v
osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno prebiva, razen če ta
šola ne izpolnjuje pogojev in je zaradi tega otroku s pravnomočno odločbo o
usmeritvi, ki jo izda pristojna šolska uprava, določena druga ustrezna osnovna
šola.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
50. člen
(obiskovanje pouka)
Učenec ima pravico
obiskovati pouk in se udeleževati dejavnosti, ki jih organizira osnovna šola.
Učenec mora redno
obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in
naloge, določene z akti osnovne šole.
51. člen
(vzporedno izobraževanje,
perspektivni športniki)
Učencem, ki se vzporedno
izobražujejo v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne
programe in perspektivnim športnikom se lahko prilagodi opravljanje obveznosti
na način, ki ga določi minister.
52. člen
(oprostitev)
Učenec je iz zdravstvenih
razlogov lahko oproščen sodelovanja pri posameznih oblikah
vzgojno-izobraževalnega dela v šoli.
53. člen
(izostanki)
Starši morajo ob vsakem
izostanku učenca šoli sporočiti vzrok izostanka.
Učenec lahko izostane od
pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek vnaprej
napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu.
Ravnatelj lahko na željo
staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.
54. člen
(prešolanje)
Učenec osnovne šole ne
more biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen.
Če je iz učnih ali
vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo
staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša.
Če šola ne more
zagotoviti prešolanja učenca, o tem odloči komisija, ki jo imenuje minister.
Komisija si mora pred
odločitvijo o prešolanju učenca obvezno pridobiti mnenje staršev in ravnatelja
osnovne šole, v katero naj bi se učenec prešolal.
Odločitev komisije je
dokončna.
Učence s posebnimi
potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona je mogoče vključiti v drugo
osnovno šolo na podlagi odločbe o usmeritvi.
55. člen
(podaljšanje statusa
učenca)
Učenec, ki v devetih
letih ni končal osnovnošolskega izobraževanja, sme nadaljevati šolanje še 2
leti in tako obdrži status učenca.
Če učenec iz prvega
odstavka tega člena z neprimernim odnosom ovira vzgojno-izobraževalno delo,
lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora ne glede na določilo prvega
odstavka tega člena med šolskim letom oziroma ob koncu šolskega leta odloči, da
učenec ne sme več obiskovati osnovne šole.
Učenec iz prvega odstavka
tega člena obdrži status učenca tudi, če nadaljuje šolanje kot odrasel.
56. člen
(brezplačen prevoz)
Učenec ima pravico do
brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri
kilometre od osnovne šole.
Učenec ima pravico do
brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne
šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v
cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Učenec, ki obiskuje
osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do
povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval
osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.
O načinu prevoza se
osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo.
Otroci s posebnimi
potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do
brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne
šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi.
Če učencu ni mogoče
zagotoviti prevoza, ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in
pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih.
Osnovna šola mora
učencem, ki morajo čakati na organiziran prevoz, zagotoviti varstvo.
57. člen
(prehrana)
Osnovna šola za vse
učence organizira vsaj en obrok hrane dnevno.
58. člen
(pohvale in nagrade)
Učence, ki se odlikujejo
s svojim znanjem ali drugim delom, osnovna šola pohvali oziroma nagradi.
59. člen
(izvršilni predpis o
pravicah in dolžnostih učencev)
Pravice in dolžnosti
učencev, postopek uveljavljanja pravic, nagrajevanje in izrekanje ukrepov za
kršitve podrobneje določi minister.
60. člen
(zasebne šole)
Določbe 58. in 59. člena
tega zakona nista obvezni za zasebne šole.
V. PREVERJANJE, OCENJEVANJE IN NAPREDOVANJE UČENCEV
1) Preverjanje in ocenjevanje
61. člen
(načini ocenjevanja)
Znanje učencev se v
osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno.
V prvem obdobju osnovne
šole se učenčevo znanje ocenjuje opisno.
V drugem obdobju osnovne
šole se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje številčno in opisno.
V tretjem obdobju osnovne
šole se učenčevo znanje ocenjuje številčno.
62. člen
(obveščenost o oceni)
Učitelj omogoči učencu
sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.
Učenec mora biti
seznanjen z oceno.
63. člen
(obveščanje o uspehu)
Osnovna šola ob koncu
vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu učenca.
V prvem razredu osnovne
šole je obvestilo o učnem uspehu učenca med šolskim letom lahko tudi samo
ustno.
Med šolskim letom dobijo
starši obvestila o uspehu učenca. Ob zaključku razreda dobijo učenci
spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete in ocena splošnega uspeha.
64. člen
(preverjanje znanja ob
koncu obdobij)
Ob koncu obdobij se
znanje učencev obvezno preverja z nacionalnimi preizkusi znanja, s katerimi se
preverjajo minimalni standardi znanja učencev.
Ob koncu prvega obdobja
se preverja znanje učencev iz slovenskega jezika in matematike.
Ob koncu drugega obdobja
se preverja znanje učencev iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika.
Znanje učencev ob koncu
prvega in drugega obdobja po standardiziranem postopku preverja osnovna šola
sama. Rezultati preverjanja znanja so dodatna informacija o doseženem znanju
učencev.
Ob koncu tretjega obdobja
šola po standardiziranem postopku v sodelovanju z zunanjimi ocenjevalci
preverja znanje učencev iz slovenskega jezika, matematike, tujega jezika in iz
dveh obveznih predmetov (v nadaljnjem besedilu: zaključno preverjanje znanja).
Dva obvezna predmeta, od
katerih je eden naravoslovni, drugi pa družboslovni, izbere učenec.
Ne glede na določbe
drugega, tretjega in petega odstavka tega člena se znanje učencev na narodno
mešanih območjih preverja:
- ob koncu prvega obdobja
iz slovenskega ali italijanskega oziroma madžarskega jezika in matematike,
- ob koncu drugega obdobja iz slovenskega ali italijanskega
oziroma madžarskega jezika, matematike in tujega jezika in
- ob koncu tretjega
obdobja iz slovenskega ali italijanskega oziroma madžarskega jezika,
matematike, tujega jezika in iz dveh obveznih predmetov.
Drugi in tretji odstavek
tega člena nista obvezna za zasebne šole, ki izvajajo programe osnovne šole po
posebnih pedagoških načelih.
65. člen
(namen preverjanja)
Rezultati preverjanja
znanja ob koncu obdobij se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta
zakon.
66. člen
(organizacija preverjanja
znanja)
Nacionalne preizkuse
znanja pripravi Državni izpitni center.
67. člen
(prilagojeni programi)
S prilagojenimi
izobraževalnimi programi in posebnim programom vzgoje in izobraževanja se lahko
drugače določi način ocenjevanja ter preverjanje znanja ob koncu obdobij.
2) Ugovor na oceno
68. člen
(ugovor na oceno)
Če učenec in starši
menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu ali pri zaključnem
preverjanju znanja nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu
spričevala oziroma obvestila o doseženih ocenah na zaključnem preverjanju
znanja pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.
Ravnatelj najpozneje v
treh dneh po prejemu ugovora imenuje komisijo. Med člani komisije mora biti
vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.
Če komisija ugotovi, da
je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni.
Ocena komisije je dokončna.
Če komisija ugotovi, da
je pri ocenjevanju na zaključnem preverjanju znanja prišlo do pisne ali
računske napake oziroma napake v metodologiji ocenjevanja, se postopek
ocenjevanja ponovi. Ocena komisije je dokončna.
3) Napredovanje iz razreda v razred
69. člen
(napredovanje)
Učenci napredujejo v
naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh
predmetov.
Učenci v prvem in drugem
obdobju razredov ne ponavljajo.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica
daljše odsotnosti, bolezni, preselitve, ali zaradi drugih opravičljivih
razlogov ponavlja razred, če to zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja
razred na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši.
70. člen
(popravni izpit)
Učenci, ki so v 7. in 8.
razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh
predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit
lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu.
Učenci 9. razreda lahko
opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu
šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo večkrat,
najmanj štirikrat v šolskem letu.
Če učenec popravnih
izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.
71. člen
(učenci s posebnimi
potrebami)
Določbi 69. in 70. člena
tega zakona ne veljata za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne
programe ali v posebni program vzgoje in izobraževanja, če je tako določeno s
temi programi.
72. člen
(uspešno dokončanje
devetega razreda)
Učenec uspešno konča
deveti razred, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov devetega razreda in
uspešno opravi zaključno preverjanje znanja.
Če prilagojeni izobraževalni
program ne določa zaključnega preverjanja znanja, učenci uspešno končajo
izobraževanje po teh programih, če imajo pozitivne ocene iz vseh predmetov 9.
razreda.
Učenci s posebnimi
potrebami, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, uspešno
končajo izobraževanje na način kot je določeno s tem programom.
73. člen
(uspešno opravljeno
zaključno preverjanje znanja)
Učenec uspešno opravi
zaključno preverjanje znanja, če je pozitivno ocenjen iz vseh predmetov, iz
katerih opravlja zaključno preverjanje znanja.
Učenec,
ki je pri enem izmed predmetov, iz katerih opravlja zaključno preverjanje
znanja, dosegel najmanj 80 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno pri tem
predmetu, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če:
- ima pozitivne ocene iz
vseh predmetov devetega razreda in je vsaj pri enem izmed obveznih ali
izbirnih predmetov na
koncu devetega razreda dosegel najmanj oceno dobro ali
- je pri ostalih
predmetih, iz katerih je opravil zaključno preverjanje znanja, pozitivno
ocenjen in je vsaj
pri enem izmed teh
predmetov dosegel najmanj oceno dobro.
Učenec,
ki je pri dveh izmed predmetov, iz katerih opravlja zaključno preverjanje
znanja, dosegel najmanj 90 odstotkov točk, potrebnih za pozitivno oceno pri teh
predmetih, je pri teh predmetih pozitivno ocenjen, če:
- ima pozitivne ocene iz
vseh predmetov devetega razreda in je vsaj pri dveh izmed obveznih ali
izbirnih predmetov na
koncu devetega razreda dosegel najmanj oceno dobro ali
- je pri ostalih
predmetih, iz katerih je opravil zaključno preverjanje znanja, pozitivno
ocenjen in je vsaj
pri dveh izmed teh
predmetov dosegel najmanj oceno dobro.
Osnovna šola učenca
obvesti o doseženih ocenah pri zaključnem preverjanju znanja.
Osnovna šola o doseženih
ocenah učenca na podlagi 2. in 3. odstavka tega člena obvesti gimnazije in
druge splošne srednje šole, če to zahtevajo kot pogoj za vpis.
74. člen
(ponovno zaključno
preverjanje znanja)
Učenci imajo pravico do
ponovnega zaključnega preverjanja znanja.
75. člen
(deseto leto
izobraževanja)
Učenci, ki niso uspešno
opravili zaključnega preverjanja znanja, se lahko pred ponovnim zaključnim
preverjanjem znanja vključijo v deseto leto izobraževanja, ki ga organizira
osnovna šola sama ali v sodelovanju z drugimi osnovnimi šolami.
V deseto leto
izobraževanja se lahko vključijo tudi učenci, ki želijo izboljšati uspeh pri
zaključnem preverjanju znanja.
V izobraževanje po
prejšnjem odstavku se lahko vključijo tudi učenci, ki uspešno končajo
osnovnošolsko izobraževanje po programih, ki se izvajajo po posebnih pedagoških
načelih (Steiner, Decroly, Montessori ipd.).
76. člen
(izpit)
Učenci, ki zaradi bolezni
ali drugih utemeljenih razlogov ne morejo obiskovati pouka, lahko do konca
šolskega leta opravljajo izpite iz posameznih predmetov.
O utemeljenosti razlogov
iz prejšnjega odstavka odloča ravnatelj.
77. člen
(izpitna komisija)
Popravni izpit in
razredni izpit opravlja učenec pred izpitno komisijo.
78. člen
(oprostitev)
Učenec, ki je iz
zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se
iz tega predmeta ne ocenjuje.
79. člen
(hitrejše napredovanje)
Učencem, ki dosegajo
nadpovprečne rezultate v učenju, mora osnovna šola na predlog staršev,
učiteljev ali šolske svetovalne službe omogočiti, da prej kot v devetih letih
končajo osnovnošolsko izobraževanje in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost.
O hitrejšem napredovanju
učenca odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
80. člen
(izvršilni predpis o
ocenjevanju in napredovanju učencev)
Podrobnejše določbe o
preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev iz razreda v razred
izda minister.
81. člen
(zasebne šole)
Določbe 61. do 63. člena,
69. in 70. člena ter 76. do 80. člena tega zakona niso obvezne za zasebne
osnovne šole.
VI. SPRIČEVALA
82. člen
(spričevalo)
Osnovna šola izda učencu
spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina.
Učencem, ki so vključeni
v posebni program vzgoje in izobraževanja, se ob koncu šolskega leta izda
potrdilo z opisno oceno napredka učenca po posameznih področjih.
83. člen
(vsebina spričeval)
Osnovna šola izda učencem
od 1. do 3. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 4. do 9.
razreda spričevala s številčnimi ocenami.
84. člen
(zaključno spričevalo)
Osnovna šola izda
učencem, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, zaključna spričevala.
V zaključno spričevalo se
vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda; ocene pri predmetih, iz katerih je bilo
opravljeno zaključno preverjanje znanja, pa so v enakovrednem deležu
sestavljene iz ocene predmeta v 9. razredu in ocene, dosežene pri zaključnem
preverjanju znanja.
Učencem, ki so končali
prilagojene izobraževalne programe iz drugega odstavka 72. člena, se v
zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda.
Učencem, ki so končali
posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zaključno potrdilo o
izpolnjeni osnovnošolski obveznosti z opisno oceno dosežkov učenca.
85. člen
(potrdilo o izpolnjeni
osnovnošolski obveznosti)
Učencu, ki je izpolnil
osnovnošolsko obveznost, ni pa končal osnovnošolskega izobraževanja, osnovna
šola izda potrdilo o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti.
86. člen
(izvršilni predpis o
šolski dokumentaciji)
Vsebino in obliko
spričeval in drugih listin predpiše minister.
87. člen
(potrdilo, izdano v
upravnem postopku)
V primerih, ko je
spričevalo izgubljeno ali uničeno in ni ohranjen arhiv osnovne šole, ministrstvo,
pristojno za šolstvo, v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku izda
potrdilo, da je učenec obiskoval osnovno šolo.
VII. IZOBRAŽEVANJE NA DOMU
88. člen
(pravica do izobraževanja
na domu)
Starši imajo pravico
organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu.
89. člen
(uveljavitev pravice do
izobraževanja na domu)
Starši morajo najmanj tri
mesece pred pričetkom šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestiti
osnovno šolo, v kateri je otrok vpisan.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka
mora vsebovati: javno veljavni program, po katerem bo otrok opravljal
osnovnošolsko izobraževanje na domu, ime in priimek otroka, kraj, kjer bo
izobraževanje potekalo, in ime in priimek oseb(e), ki
bo(do) otroka poučevala(e).
Osnovna šola vodi dokumentacijo
o izobraževanju učenca na domu.
90. člen
(preverjanje znanja)
Z izobraževanjem na domu
mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja
obvezni program javne šole.
Učenec mora opravljati
preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja.
Preverjanje znanja se opravlja ob koncu vsakega šolskega leta. Doseženi
standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.
Za učence s posebnimi
potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja
ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverjanje, na podlagi
katerega se ugotovi doseženi standard znanja, določi s temi programi.
V prvih treh razredih se
preverja znanje iz maternega jezika in matematike.
Od četrtega do šestega
razreda se preverja znanje iz maternega jezika, matematike in prvega tujega
jezika.
Od sedmega do devetega
razreda se preverja znanje iz predmetov iz drugega odstavka 28. člena tega
zakona.
Če učenec ne doseže
standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja
znanja pred pričetkom naslednjega šolskega leta.
Če učenec ponovnega
preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu
nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.
91. člen
(preverjanje znanja ob
koncu obdobij)
Za preverjanje znanja ob
koncu obdobij se uporablja določba 64. člena tega zakona.
Za učence s posebnimi
potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih
in po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se za preverjanje znanja ob
koncu obdobij uporablja določba 67. člena tega zakona.
92. člen
(spričevalo o
izobraževanju na domu)
Osnovna šola, na katero
je učenec vpisan, izda učencu spričevalo o izobraževanju na domu. Spričevalo o
izobraževanju na domu je javna listina.
Pri izdajanju spričeval o
izobraževanju na domu se uporabljajo določbe od 83. do 87. člena tega zakona.
Za učence s posebnimi
potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih
ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se pri izdajanju spričeval
uporabljajo določbe drugega odstavka 82. člena tega zakona ter tretjega in
četrtega odstavka 84. člena tega zakona.
VIII. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
93. člen
(izobraževanje odraslih)
Osnovnošolsko
izobraževanje odraslih se izvaja po programu osnovne šole za odrasle.
Kot odrasli se lahko
izobražujejo tisti, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in niso zaključili
osnovnošolskega izobraževanja.
Izobraževanje odraslih se
izvaja v skladu s tem zakonom tako, da se prilagodijo organizacija,
preverjanje, ocenjevanje, napredovanje in časovna razporeditev pouka.
Glede drugih pogojev za
izvajanje osnovnega izobraževanja odraslih se smiselno uporabljajo določbe tega
zakona.
IX. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
94. člen
(uporaba predpisov o
varstvu osebnih podatkov)
Osnovna šola zbira,
obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah
podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem
zakonom ni drugače določeno.
95. člen
(vrsta zbirk podatkov)
Osnovna šola vodi
naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o
učencih, vpisanih v osnovno šolo, in njihovih starših,
2. zbirko podatkov o napredovanju
učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah,
3. zbirko podatkov o
gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih učencev,
4. zbirko podatkov o
učencih, ki potrebujejo pomoč oziroma svetovanje.
Zbirka
podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka obsega:
- podatke o učencu: ime
in priimek, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo,
zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za
delo z učencem in
- podatke o starših: ime
in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče
posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli.
Zbirka podatkov iz 2.
točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alinee prejšnjega
odstavka še podatke o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih
listinah.
Zbirka podatkov iz 3.
točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz prve alinee drugega
odstavka tega člena še podatke o gibalnih sposobnostih in morfoloških
značilnostih učenca, ki se nanašajo na: telesno višino, voluminoznost telesa,
hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa,
fizično vzdržljivost trupa, gibljivost, mišično vzdržljivost ramenskega obroča
in rok, sprintersko hitrost in vzdržljivost v submaksimalnem kontinuiranem
naprezanju.
Osebni podatki iz 3.
točke prvega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši oziroma
skrbniki učencev.
Zbirka podatkov iz 4.
točke prvega odstavka tega člena obsega poleg podatkov iz 1. in 2. točke prvega
odstavka tega člena še:
- družinsko in socialno
anamnezo,
- razvojno anamnezo,
- diagnostične postopke,
- postopke strokovne pomoči in
- strokovna mnenja drugih
inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij domov,
svetovalnih centrov
oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebni podatki iz 4.
točke se zbirajo v soglasju s starši učencev, razen v primeru, ko je učenec v
družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delavci so
podatke iz 4. točke dolžni varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot
poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim
podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
Evidenca šoloobveznih
otrok, ki jo vodi šolska uprava v skladu z drugim odstavkom 48. člena tega
zakona, obsega:
- podatke o otroku: ime
in priimek, datum rojstva, naslov prebivališča, ter
- podatke o starših: ime
in priimek, naslov prebivališča.
96. člen
(način zbiranja podatkov)
Osnovna šola zbira
podatke iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka
prejšnjega člena neposredno od posameznikov, na katere se podatki nanašajo.
97. člen
(namen in uporaba zbirk
podatkov)
Osebni podatki učencev iz
zbirk podatkov iz 95. člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo
za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za
šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog.
Za potrebe
znanstveno-raziskovalnega dela in pri izdelavi statističnih analiz se smejo
osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta učenca ni
razvidna.
98. člen
(shranjevanje zbirk
podatkov)
Zbirke podatkov o učencu,
napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se hranijo trajno, ostali
podatki iz zbirk podatkov, ki jih vodi osnovna šola, pa se hranijo eno leto po
zaključku šolanja učenca.
99. člen
(izvršilni predpis)
Podrobnejša navodila o
načinu zbiranja podatkov, o delavcih šole, ki so pooblaščeni za uporabo
podatkov, vsebovanih v posameznih zbirkah, o načinu evidentiranja uporabe in
posredovanja osebnih podatkov, o načinu njihovega uničenja po poteku roka
uporabe in druge postopke in ukrepe zavarovanja podatkov predpiše minister.
X. NADZOR
100. člen
(nadzor)
Nadzor nad zakonitostjo
dela osnovne šole in nadzor nad izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela se
opravlja v skladu z zakonom o šolski inšpekciji.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
101. člen
(odgovorna oseba)
Z
denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
osnovne šole, če:
- ne izvaja
vzgojno-izobraževalnega dela v obsegu, ki ga določa predmetnik in učni načrt
(29. in 30. člen tega zakona),
- ne izvaja
vzgojno-izobraževalnega dela po letnem delovnem načrtu (31. člen tega zakona),
- za učence s posebnimi
potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ne izvaja
vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z odločbo o usmeritvi,
- v nasprotju s tem
zakonom odkloni vpis otroka iz svojega šolskega okoliša oziroma če odkloni vpis
otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, kot je določeno
v odločbi o usmeritvi (48. in 49. člen tega zakona) ali
- ne vodi predpisanih zbirk podatkov (95. člen tega zakona).
102. člen
(starši)
Z
denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev se za prekršek kaznujejo
starši, če:
- ne vpišejo otroka v
osnovno šolo v skladu s 45. in 49. členom tega zakona, oziroma ne vpišejo
otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v skladu
z odločbo o usmeritvi v program ali
- ne zagotovijo otroku
izpolnitve osnovnošolske obveznosti (4. člen tega zakona).
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
103. člen
(izpopolnjevanje znanja)
Učitelji, ki bodo
poučevali v prvem razredu osnovne šole in so si pridobili ustrezno izobrazbo po
študijskih programih, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona,
morajo na podlagi posebnega programa za izpopolnjevanje izkazati znanje,
potrebno za izvajanje programa osnovne šole po tem zakonu.
Če ni ustreznega
visokošolskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka, določi
program za pridobitev znanja, potrebnega za izvajanje programa osnovne šole po
tem zakonu, minister po predhodnem mnenju Sveta za visoko šolstvo Republike
Slovenije.
Vključevanje v program za
izpopolnjevanje se prične zagotavljati v okviru nenehnega strokovnega izobraževanja
in usposabljanja učiteljev najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega
zakona.
104. člen
(predmetnik in učni
načrt)
Predmetnik in učni načrt
v skladu s tem zakonom določi pristojni organ najkasneje do 1.9.1997.
105.člen
(postopno izvajanje
programa)
Izvajanje programa
osnovne šole po tem zakonu se uvaja postopoma.
V šolskih letih
1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se lahko uvede na osnovnih šolah, ki imajo
dovolj prijavljenih učencev in izpolnjujejo kadrovske, prostorske in druge
pogoje in imajo za izvajanje programa dovoljenje ministra.
Pogoje iz prejšnjega
odstavka tega člena, postopek ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in izdaje
dovoljenja določi minister najkasneje do 1.9.1997.
Do začetka šolskega leta
2001/2002 morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pogoje za izvajanje
osnovnošolskega izobraževanja po tem zakonu na vseh osnovnih šolah v državi.
106. člen
(prostovoljen vpis)
Starši lahko vpišejo
otroke, ki bodo v koledarskih letih 1998, 1999 in 2000 dopolnili 6 let, v 1. razred
osnovne šole po tem zakonu prostovoljno.
Starši lahko vpišejo
otroka po prejšnjem odstavku v skladu s 48. členom tega zakona.
107. člen
(izvajanje pouka za
učence 6. razreda)
V šolskih letih
1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se začne izvajati pouk po programu osnovne
šole v skladu s tem zakonom za vse učence 6. razreda na šolah, ki imajo
dovoljenje ministra in soglasje staršev.
V šolskem letu 2001/2002
se prične izvajati program iz prejšnjega odstavka za vse učence v državi, ki so
vpisani v 6. razred osnovne šole.
108. člen
(zaključno preverjanje
znanja)
Za učence iz drugega
odstavka 105. člena tega zakona se na koncu 5. razreda opravi preverjanje
znanja v skladu s tretjim odstavkom 64. člena tega zakona.
Učenci, ki so pričeli
obiskovati prvi razred osnovne šole najkasneje v šolskem letu 1995/1996,
opravljajo zaključno preverjanje znanja v skladu s tem zakonom prostovoljno.
Učenci, ki bodo pričeli
obiskovati prvi razred v šolskem letu 1996/1997, obvezno opravljajo zaključno
preverjanje znanja v skladu s tem zakonom.
109. člen
(izpolnitev osnovnošolske
obveznosti)
Kdor je izpolnil
osnovnošolsko obveznost po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, jo
je izpolnil tudi v skladu s tem zakonom.
110. člen
(podzakonski predpisi)
Podzakonske predpise po
tem zakonu sprejme minister v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve predpisov
iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do sedaj veljavni izvršilni predpisi,
razen določb, ki so v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
- pravilnik o šolskem
koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20/80, 24/81, 24/83, 36/85,
36/86 in Uradni list RS, št. 22/90, 24/91-I in 36/93),
- pravilnik o ocenjevanju
in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 1/82 in
38/89),
- pravilnik o pedagoški
dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 20/80, 16/82, 7/87 in Uradni
list RS, št. 44/92),
- pravilnik o
dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni
list SRS, št. 34/84 in 36/84),
- pravilnik o stalnem
izobraževanju in izpopolnjevanju delavcev v vzgojno-varstvenih organizacijah in
osnovnih šolah (Uradni list SRS, št. 20/80),
- sklep o sprejemu
smernic za delo osnovnih šol in učnih načrtov za pouk fakultativnih predmetov
(Uradni list SRS, št. 35/82) in
- sklep o delu programa
življenja in dela osnovne šole (Uradni list SRS, št. 18/83).
111. člen
(predpisi, ki prenehajo
veljati)
Z uveljavitvijo tega
zakona preneha veljati zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86,
31/86 in Uradni list RS, št. 12/91-I) razen določb, ki so vezane na izvajanje
programa življenja in dela osnovne šole in se uporabljajo za učence, ki se v ta
program vpisujejo do šolskega leta 2001/2002 in prenehajo veljati, ko ti učenci
zaključijo osnovnošolsko izobraževanje oziroma izpolnijo osnovnošolsko
obveznost.
112. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-02/90-1/10
Ljubljana, dne 14.
februarja 1996
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč