ZAKON O PRIJAVI PREBIVALIŠČA (ZPPreb)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja način in
postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in
odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom.
2. člen
(prijavno-odjavna obveznost)
Posameznik mora prijaviti
stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče,
če se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z
območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in
odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec mora prijaviti in odjaviti gosta
ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika, kot določa ta
zakon.
3. člen
(opredelitev izrazov)
V tem zakonu uporabljeni
izrazi imajo naslednji pomen:
1. posameznik je državljan
Republike Slovenije ali tujec, ki mora po določbah tega zakona na območju Republike
Slovenije izpolniti prijavno-odjavno obveznost;
2. prebivališče je
naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem prebiva. Za Republiko Slovenijo je to občina, naselje, ulica, hišna številka
z dodatkom k hišni številki in geokodo ter oznaka stanovanja, za tujino pa
država, kraj, ulica in hišna številka;
3. stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom,
da v njem stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih
interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih,
socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne
in trajne povezave;
4. začasno prebivališče je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik
zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v
njem nima namena stalno prebivati;
5. gospodinjstvo je skupnost
posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo
dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za
stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se
šteje tudi posameznik, ki izjavi, da
prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in
sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb;
6. nastanitveni objekti so prostori,
namenjeni nastanitvi posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski
domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti,
namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24 - urno
bivanje);
7. turistični in gostinski objekti so prostori, namenjeni sprejemu
posameznikov na prenočišče ali počitek (hoteli, moteli, zdravilišča, penzioni, prenočišča, gostišča, turistične kmetije,
hotelska in apartmajska naselja, kampi, marine, planinski in drugi domovi ter
drugi objekti, če se uporabljajo za prenočišča ali počitek);
8. visokogorske koče oziroma postojanke so težje dostopne koče oziroma
postojanke v slovenskem visokogorju, določene na podlagi kategorizacije
Planinske zveze Slovenije;
9. stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
fizična oseba, ki proti plačilu sprejema goste na prenočišče oziroma počitek,
ali v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi začasno nastanitev;
10. register stalnega prebivalstva je računalniško vodena zbirka
podatkov o posameznikih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju
Republike Slovenije oziroma so se stalno ali začasno, to je za več kot tri
mesece, odselili iz Republike Slovenije;
11. evidenca gostov je na podlagi enotne metodologije računalniško ali
ročno vodena evidenca posameznikov, sprejetih na prenočišče oziroma počitek ali
začasno nastanitev;
12. kraj rojstva za rojene v Republiki Sloveniji sta občina in naselje,
kjer je posameznik rojen, za rojene v tujini pa država in kraj.
4. člen
(uporaba zakona)
Določbe tega zakona
veljajo za posameznika, kolikor ni s posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo
drugače določeno.
5. člen
(pristojnost)
Za prijavo oziroma odjavo
stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter prijavo
oziroma odjavo začasnega prebivališča je pristojna upravna enota (v nadaljnjem
besedilu: pristojni organ), na območju katere ima posameznik stalno ali začasno
prebivališče, ali ga prijavlja oziroma odjavlja.
Za prijavo oziroma odjavo
gosta je pristojna policijska postaja, na območju katere se posameznik nastani.
II. PRIJAVA IN ODJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA TER PRIJAVA
SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA
6. člen
(obveznost prijave
oziroma odjave stalnega prebivališča
ter prijave spremembe naslova
stanovanja)
Stalno prebivališče in
spremembo naslova stanovanja mora posameznik prijaviti pristojnemu organu,
kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti
pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije.
Posameznika, mlajšega od 18
let ter posameznika, ki ni poslovno sposoben, morajo
prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki, oziroma tisti, pri katerih
stalno prebiva.
Posameznik, starejši od 15
let, ki je po drugih predpisih pridobil popolno poslovno sposobnost, se mora
prijaviti oziroma odjaviti sam.
V primeru, ko živijo
starši ločeno, otroka
prijavi oziroma odjavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico
in pri katerem otrok stalno prebiva.
Stalno prebivališče
oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od
naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Pristojni organ izda
posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.
7. člen
(postopek prijave oziroma
odjave stalnega prebivališča
ter prijave spremembe naslova
stanovanja)
Posameznik mora ob prijavi
oziroma odjavi stalnega
prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja dati pristojnemu organu naslednje
podatke:
1. priimek in ime;
2. EMŠO
oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;
3. kraj rojstva;
4. staro stalno prebivališče;
5. novo stalno prebivališče;
6. državljanstvo;
7. narodnost;
8. zakonski stan;
9. priimek in ime ter EMŠO posameznika,
ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do njega;
10. dovoljenje oziroma prepoved za posredovanje podatkov iz 1. in 5.
točke porabnikom, ki nimajo zakonske podlage za zbiranje teh podatkov;
11. datum prijave, odjave oziroma
spremembe.
Podatek iz 7. točke
prejšnjega odstavka da posameznik pristojnemu organu le v primeru, če se o
narodni pripadnosti želi izreči, na kar ga mora uradna oseba, ki vodi postopek,
opozoriti.
Stalno prebivališče in
sprememba naslova stanovanja se prijavi oziroma odjavi na obrazcu za prijavo
oziroma odjavo stalnega prebivališča.
Posameznik ob prijavi
stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži
dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik
pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in
podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja
oziroma upravljavca nastanitvenega objekta.
Tujec ob prijavi stalnega
prebivališča in spremembe naslova stanovanja, poleg dokazila iz prejšnjega
odstavka, predloži še dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Pristojni organ preveri
pravilnost naslova, na katerega se posameznik prijavlja, v registru prostorskih enot, v primeru
prijave stalnega prebivališča in spremembe naslova tujca pa tudi veljavnost
dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Če
pristojni organ ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova
stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, oziroma
posameznik ob prijavi stalnega prebivališča ne predloži dokazila iz četrtega
odstavka tega člena, lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika
na tem naslovu prijavi začasno, in
sicer za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov prijave, vendar največ za
60 dni, oziroma dokler ne ugotovi ali posameznik dejansko stalno prebiva na tem
naslovu.
8. člen
(postopek ugotavljanja
dejanskega stalnega prebivališča)
Če pristojni organ
podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je
prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno,
uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Ta postopek
uvede tudi v primeru, da se je posameznik za
stalno odselil z območja Republike Slovenije, ali da nima prijavljenega
stalnega prebivališča, čeprav v Republiki Sloveniji dejansko živi.
Pristojni organ je dolžan
uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča na zahtevo
lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče,
ali na območju katere dejansko živi.
V primeru, ko se v
postopku ugotovi, da posameznik dejansko stalno prebiva na območju drugega
pristojnega organa, se ugotavljanje stalnega prebivališča odstopi pristojnemu
organu, na območju katerega posameznik stalno prebiva.
Če posameznik nima
prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni
mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali
organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega
organa tudi dejansko živi. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega
prebivališča pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku
daje pomoč. Če organ ali organizacija
ne da pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu
tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč. Organi in
organizacije, ki posamezniku nudijo pomoč, morajo pri prijavi stalnega prebivališča sodelovati s pristojnim organom.
Pristojni organ mora
obvestiti organ oziroma organizacijo o prijavi stalnega prebivališča
posameznika iz prejšnjega odstavka na njegovem naslovu.
Na podlagi dokončne
odločbe, s katero pristojni organ ugotovi dejansko stalno prebivališče
posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče,
oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja
Republike Slovenije. Dokončna odločba velja kot potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.
Če pristojni organ v
postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi
četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča,
na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše.
III. PRIJAVA IN ODJAVA
ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
9. člen
(prijavna obveznost
stanodajalca)
Posameznika, ki se
nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem
objektu, mora stanodajalec
prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve.
Posameznik mora ob
prijavi oziroma odjavi dati stanodajalcu podatke iz 1.,
2., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ter številko javne
listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (v nadaljnjem
besedilu: javna listina).
Če se posameznik, mlajši
od 15 let, nastani skupaj s starši, skrbniki ali ožjimi družinskimi člani, so
ti ob prijavi oziroma odjavi dolžni dati stanodajalcu o njem podatke iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Ne glede na določbo
drugega odstavka lahko vodja skupine ob prijavi oziroma odjavi organiziranih
skupin, ki štejejo najmanj osem ljudi, njihova nastanitev pa ne traja več kot
sedem dni, predloži stanodajalcu seznam članov skupine, ki za vsakega člana
vsebuje podatke iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka
7. člena tega zakona.
Stanodajalec mora
preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti
istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino.
10. člen
(policijska prijava)
Posameznika, ki se
nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti
oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu
oziroma odhodu.
Tujca, ki se nastani v
nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji,
mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v
treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu.
Tujec, ki nima dovoljenja za
prebivanje v Republiki Sloveniji
in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka prejšnjega
člena, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po
prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom.
Prijava oziroma odjava iz
prejšnjih odstavkov se poda na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta.
Pristojni organ lahko
določi daljši rok za prijavo oziroma odjavo iz prvega odstavka tega člena, če
stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske
postaje, ne more izpolniti prijavne obveznosti v predpisanem roku, ki pa ne sme
biti daljši od treh dni.
Stanodajalec iz prvega in
drugega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji posredovati
naslednje podatke:
- priimek in ime ter naslov oziroma ime
(firme) in sedež stanodajalca ter stanodajalčevo EMŠO oziroma
- številko registrskega vpisa
firme;
- naslov, na katerega posameznika prijavlja oziroma iz katerega
ga odjavlja;
- podatke iz drugega,
tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena.
Tujec iz tretjega
odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji dati naslov, na katerega
se prijavlja in podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Podatke iz šestega in
sedmega odstavka tega člena sme pristojna policijska postaja hraniti največ
šest mesecev od dneva prijave oziroma odjave posameznika, nato pa jih mora
arhivirati.
Določbe tega člena se ne
uporabljajo za prijavo oziroma odjavo posameznikov, sprejetih na prenočišče ali
počitek v visokogorskih kočah ali postojankah.
11. člen
(prijava pristojnemu organu)
Posameznika, ki se nastani v
nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojnemu
organu v roku treh dni po njegovem sprejemu oziroma odhodu, na obrazcu za
prijavo oziroma odjavo
začasnega prebivališča.
Določba prejšnjega
odstavka se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za
prebivanje v Republiki Sloveniji.
Stanodajalec iz prvega
odstavka tega člena mora ob prijavi začasnega prebivališča dati pristojnemu
organu podatke iz šestega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ izda
posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča.
12. člen
(prijavna obveznost
posameznika)
Posameznik, ki se nastani
ali začasno prebiva izven naselja stalnega oziroma začasnega prebivališče v
objektih, kot so počitniške hiše, stanovanja in drugi objekti, vendar ne v
objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka 9. člena tega zakona,
mora pristojnemu organu prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če namerava v tem naselju prebivati
več kot 60 dni.
Začasno prebivališče iz
prejšnjega odstavka mora posameznik prijaviti v treh dneh od dneva naselitve,
odjaviti pa pred odselitvijo.
Določba prvega odstavka
tega člena se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za
prebivanje v Republiki Sloveniji in pri pristojnem organu prijavljeno stalno
oziroma začasno prebivališče. Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje,
vendar v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča pri pristojnem organu,
mora pristojnemu organu začasno prebivališče prijaviti v roku treh dni od dneva
naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Začasno prebivališča se
prijavi oziroma odjavi na obrazcu za prijavo oziroma odjavo začasnega
prebivališča.
Posameznik mora ob
prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča dati pristojnemu organu naslov
začasnega prebivališča, na katerega se prijavlja ter podatke iz 1., 2., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Za prijavo začasnega
prebivališča se smiselno uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega zakona.
13. člen
(prijava začasnega odhoda
z območja Republike Slovenije
in vrnitve v Republiko
Slovenijo)
Posameznik, ki namerava
odpotovati z
območja Republike Slovenije za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti
pristojnemu organu, preden odpotuje.
Posameznik iz prejšnjega
odstavka, ki se vrne v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da
bo tukaj stalno prebival, mora pristojnemu organu prijaviti svojo vrnitev v osmih dneh po
prihodu.
Ob prijavi začasnega
odhoda oziroma vrnitve mora posameznik dati pristojnemu organu podatke iz
petega odstavka prejšnjega člena.
Začasen odhod oziroma
vrnitev se prijavi na obrazcu za prijavo začasnega odhoda z območja Republike
Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo.
Za prijavo začasnega
odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo, se
smiselno uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega zakona.
14. člen
(neobveznost prijave
začasnega prebivališča)
Prijava
začasnega prebivališča ni potrebna za posameznike:
- ki se nastanijo v objektih
ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, policije, ministrstva, pristojnega
za obrambo in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe;
- ki se nastanijo v bolnišnici
ali v drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja;
- ki so v zavodih za
prestajanje kazni in prevzgojnih domovih;
- ki se nastanijo v
zatočiščih za žrtve nasilja v družini;
- ki so pripadniki sil za zaščito,
reševanje in pomoč, če na povabilo Republike Slovenije sodelujejo pri
odpravljanju posledic naravnih nesreč;
- ki se
kot državljani, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, zaradi
opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za
zaščito in reševanje, nastanijo v objektih organizacij, ki to službo ali
usposabljanje izvajajo.
15. člen
(vodenje evidence gostov)
Stanodajalec mora voditi
evidenco gostov, ki poleg zaporedne številke prijave vsebuje podatke iz drugega,
tretjega oziroma četrtega odstavka 9. člena tega zakona.
V evidenco gostov se
vpiše posameznik, ki se pri stanodajalcu nastani ali začasno prebiva.
Za točnost podatkov, ki
se vpisujejo v evidenco gostov, je odgovoren stanodajalec oziroma oseba,
zaposlena pri stanodajalcu, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v
evidenco gostov.
Pristojni organ, v skladu
z metodologijo iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, določi način vodenja
evidence gostov in posredovanja podatkov iz nje.
Stanodajalec mora podatke
iz evidence gostov hraniti eno leto od dneva vpisa posameznika v evidenco, nato
pa jih uničiti na način, ki ga predpiše minister, pristojen za upravo.
16. člen
(metodologija vodenja podatkov
v evidenci gostov)
Metodologijo vodenja
podatkov v evidenci gostov in način posredovanja podatkov iz te evidence
predpiše minister, pristojen za upravo.
Stanodajalci morajo
delavcem pristojnega organa in policistom omogočiti vpogled v evidenco gostov,
oziroma jim posredovati
podatke iz nje.
17. člen
(trajanje in obnova
prijave začasnega prebivališča)
Prijava začasnega
prebivališča lahko traja največ eno leto.
V primeru daljšega
začasnega prebivanja mora stanodajalec oziroma posameznik obnoviti prijavo
začasnega prebivališča v roku osmih dni od preteka roka iz prejšnjega odstavka.
Šteje se, da posameznik
ni prijavljen, če po preteku enega leta v roku osmih dni ne obnovi začasnega
prebivališča.
IV. REGISTER STALNEGA
PREBIVALSTVA
18. člen
(splošna določba)
Zaradi zagotovitve pregleda nad
stanjem in gibanjem prebivalstva vodita ministrstvo, pristojno za upravo in
pristojni organ register stalnega prebivalstva.
Za zbiranje, obdelovanje,
shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega
prebivalstva in evidenc po tem zakonu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo
osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojni organ zbira
osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in
od stanodajalcev, ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na
podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci.
Zaradi zagotavljanja
točnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva, so upravni in drugi državni
organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne ali
fizične osebe, ki opravljajo vročanje spisov kot svojo dejavnost, ki ugotovijo,
da posameznik stalno ali začasno ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil,
dolžni o tem obvestiti pristojni organ.
O zbiranju osebnih podatkov od stanodajalcev ali iz že
obstoječih zbirk podatkov pristojni organ ni dolžan obvestiti posameznika, na
katerega se ti podatki nanašajo.
Stanodajalci zbirajo osebne
podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
Osebne podatke iz registra stalnega
prebivalstva in evidenc po tem zakonu lahko uporabljajo delavci ministrstva,
pristojnega za upravo in pristojnega organa za opravljanje nalog iz svojega
delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog ter drugi uporabniki, ki
so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom, pisno privolitvijo
posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali če gre za posredovanje
podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali mednarodno pogodbo.
19. člen
(vodenje in vzdrževanje
registra stalnega prebivalstva)
Pristojni organ vodi in
vzdržuje register stalnega prebivalstva za svoje območje in ga posreduje
ministrstvu, pristojnemu za upravo, ki vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva
Republike Slovenije.
Register iz prejšnjega
odstavka vsebuje podatke:
- iz prvega odstavka 7.
člena tega zakona;
- iz tretjega odstavka
11. člena tega zakona;
- iz petega odstavka 12.
člena tega zakona;
- iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona;
- volilni pravici.
V registru stalnega
prebivalstva se vodi tudi evidenca gospodinjstev in vsebuje podatke iz 1., 2., 5., 6., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 7. člena
tega zakona.
Pristojni organ vodi register
stalnega prebivalstva
na centralnem računalniku, ki je neposredno povezan s centralnim registrom
prebivalstva.
Podatki o posameznikih,
ki so umrli, bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ali so se za
stalno odselili z območja Republike Slovenije, se hranijo v registru stalnega prebivalstva še
sto let po dogodku, nato pa se odstopijo v hrambo Arhivu Republike Slovenije.
20. člen
(posredovanje podatkov
uporabnikom)
Pristojni organ, pri
katerem je posameznik prijavil oziroma odjavil stalno ali začasno prebivališče,
posreduje podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena uporabnikom, ki jih
potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja
ali za odločanje v postopkih za izvajanje javnih pooblastil, če so za te
podatke pooblaščeni z
zakonom.
Podatke iz prejšnjega odstavka
lahko uporabnikom, namesto pristojnega organa, posreduje ministrstvo, pristojno
za upravo.
Podatki iz prvega
odstavka tega člena se lahko posredujejo na obrazcih, magnetnih medijih, po
elektronski pošti ali z neposredno računalniško povezavo, in sicer na način, ki
ga določi minister, pristojen za upravo.
Za posredovanje podatkov
uporabnikom iz prvega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo,
je potrebno predhodno soglasje ministra, pristojnega za upravo.
21. člen
(uporaba podatkov za
povezovanje evidenc pristojnega organa)
Podatki iz registra
stalnega prebivalstva se lahko uporabljajo tudi za povezovanje s podatki iz
evidenc o vozilu, vozniškem dovoljenju, orožju, osebni izkaznici, potni listini
in iz drugih evidenc, ki jih vodi pristojni organ, če je za te podatke
pooblaščen z zakonom.
V. NADZORSTVO
22. člen
(nadzorni organi)
Nadzorstvo nad izvajanjem
določil tega zakona opravljajo ministrstvo, pristojno za upravo, pristojni
organ in policija.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z denarno
kaznijo od 200.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ne prijavi oziroma
odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem
ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena);
2. v predpisanem roku ne
prijavi oziroma odjavi posameznika pristojni policijski postaji ali pristojnemu
organu (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena);
3. v predpisanem roku pristojni policijski postaji ne
prijavi oziroma odjavi tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima
dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 10. člena);
4. ne vodi oziroma
pomanjkljivo vodi evidenco gostov (prvi odstavek 15. člena);
5. v evidenco gostov ne
vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena);
6. ne hrani podatkov iz
evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih
ne uniči na predpisan način (peti odstavek 15. člena);
7. ne omogoči delavcem
pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov, oziroma jim ne
posreduje podatkov iz nje (drugi odstavek 16. člena);
Z denarno kaznijo od 20.000 do
100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje
iz prejšnjega odstavka.
24. člen
Z
denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki:
1. ne prijavi oziroma
odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem
ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena);
2. v predpisanem roku ne
prijavi oziroma odjavi posameznika pristojni policijski postaji ali pristojnemu
organu (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena);
3. v predpisanem roku
pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca, ki se nastani v
nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji
(drugi odstavek 10. člena);
4. ne vodi oziroma
pomanjkljivo vodi evidenco gostov (prvi odstavek 15. člena);
5. v evidenco gostov ne
vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena);
6. ne hrani podatkov iz
evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih
ne uniči na predpisan način (peti odstavek 15. člena);
7. ne omogoči delavcem
pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov oziroma jim ne
posreduje podatkov iz nje (drugi odstavek 16. člena).
25. člen
Z
denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična
oseba, ki:
1. ne prijavi stalnega
prebivališča in spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega
prebivališča (prvi in tretji odstavek 6. člena);
2. ne prijavi oziroma
odjavi posameznika, mlajšega od 18 let, ter posameznika, ki ni poslovno
sposoben (drugi odstavek 6. člena);
3. ne prijavi oziroma
odjavi otroka v primeru izvrševanja roditeljske pravice (četrti odstavek 6.
člena);
4. v predpisanem roku ne
prijavi stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi
stalnega prebivališča (peti odstavek 6. člena);
5. se ne prijavi oziroma
odjavi ali se v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi pristojni policijski postaji
(tretji odstavek 10. člena);
6. ne prijavi oziroma
odjavi ali v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča
(prvi odstavek 12. člena);
7. ne prijavi ali v
predpisanem roku ne prijavi začasnega odhoda z območja Republike Slovenije
oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo v
tukaj stalno prebival (prvi in drugi odstavek 13. člena).
VII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
26. člen
(izvršilni predpisi)
Minister,
pristojen za upravo, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona predpiše:
- obrazce za prijavo
oziroma odjavo stalnega in začasnega prebivališča, za prijavo oziroma odjavo
gosta ter za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma
vrnitve v Republiko Slovenijo;
- metodologijo vodenja
podatkov v evidenci gostov, način posredovanja podatkov iz nje in način
uničenja evidence gostov;
- način vodenja registra
stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev ter
- način posredovanja
podatkov iz 20. člena tega zakona.
27. člen
(uskladitvena določba)
Pristojni organ mora
vodenje registra stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev uskladiti in
dopolniti z manjkajočimi podatki iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega
zakona v roku treh let po njegovi uveljavitvi.
Stanodajalci morajo način
vodenja podatkov v evidenci gostov in posredovanja podatkov iz nje uskladiti z
določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
Do vzpostavitve evidence, ki
bo vsebovala podatke o stavbah in stanovanjih, se podatki o prebivališču v Republiki
Sloveniji spremljajo do ravni hišne številke z dodatkom k hišni številki
oziroma do ravni drugačne prostorske identifikacije.
28. člen
(prenehanje veljavnosti
zakonov in uporaba podzakonskih predpisov)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon,
prenehajo veljati:
- zakon o evidenci
nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83 in
Uradni list RS, št. 26/90 in 11/91);
- določba tretje alinee prvega odstavka 76.c člena zakona o
urejanju naselij in drugih
posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS,
št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97);
- določbe drugega in tretjega
odstavka 83. člena, prvega odstavka 84. člena, 87. člena, 2. in 3. točke prvega
odstavka 94. člena in 95. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99) in
besedilo 1. točke 94. člena istega zakona, ki se glasi: "ki ga sprejme na
prenočevanje ali tujca".
Pravilnik o obrazcu za
prijavo in odjavo začasnega prebivališča, način posredovanja in vodenja razvida
začasno prijavljenih oseb, ter o obrazcu in načinu vodenja knjige gostov
(Uradni list RS, št. 18/92), Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo
stalnega prebivališča, o obrazcu osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter
o načinu vodenja in vzdrževanja registra stalnega
prebivalstva (Uradni list RS, št. 27/92) in Odredba o enotni metodologiji
računalniškega vodenja knjige gostov s kopijo ali brez nje (Uradni list RS, št.
52/94) ostanejo v veljavi in se uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, dokler ne
bodo izdani predpisi na podlagi tega zakona.
29. člen
(veljavnost)
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 213-07/00-3/3
Ljubljana, dne 26. januarja 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor