ZAKON O VRTCIH (ZVrt)
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja predšolsko
vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci.
2. člen
(temeljne naloge vrtcev)
Temeljne naloge vrtcev so
pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja
družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in
duševnih sposobnosti.
3. člen
(načela predšolske vzgoje
v vrtcih)
Predšolska vzgoja v
vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:
- demokratičnosti,
- pluralizma,
- avtonomnosti,
strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
- enakih možnosti za
otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
- pravice do izbire in
drugačnosti in
- ohranjanja ravnotežja
med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.
4. člen
(cilji predšolske vzgoje)
Cilji
predšolske vzgoje v vrtcih so:
- razvijanje sposobnosti
razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
- razvijanje sposobnosti
za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,
- razvijanje sposobnosti
prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
- negovanje radovednosti,
raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega
mišljenja,
- spodbujanje jezikovnega
razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi
branja in pisanja,
- spodbujanje doživljanja
umetniških del in umetniškega izražanja,
- posredovanje znanj z različnih
področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,
- spodbujanje telesnega
in gibalnega razvoja in
- razvijanje
samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.
5. člen
(jezik)
Vzgojno delo v vrtcih
poteka v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živijo
pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so
opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v
vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z
italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem
jeziku, pa s slovenskim jezikom.
Na območjih, kjer živijo
pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena
kot narodno mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom
dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.
6. člen
(uresničevanje pravic
manjšin)
Uresničevanje posebnih
pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na
področju predšolske vzgoje ureja poseben zakon.
7. člen
(pravice romske
skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok
Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(otroci s posebnimi
potrebami)
Otroci s posebnimi
potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in
slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani
otroci ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno
izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali
prilagojene programe.
Predšolska vzgoja za
otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi
predpisi.
9. člen
(pravica do izbire
programov)
Starši imajo pravico
izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.
Za otroke, ki zaradi
bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, se lahko predšolska vzgoja opravlja
tudi na domu otroka (v nadaljnjem besedilu: predšolska vzgoja na domu).
Za uveljavljanje pravic
iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki določajo
postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v programe vzgoje in
izobraževanja, če ni drugače določeno.
Natančnejše pogoje in
postopek za uveljavljanje pravice iz drugega odstavka tega člena določi
minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
10. člen
(zagotavljanje
vključevanja otrok v programe javne službe)
Kadar v kraju bivanja ni
vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa
izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v
skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost
dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih
mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.
11. člen
(predstavitev programov
vrtca)
Vrtec mora staršem v
posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine
in metode dela.
Zasebni vrtec mora v
publikaciji objaviti tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za
splošno izobraževanje o ustreznosti programov.
Obvezne dele publikacije
določi minister.
II. ORGANIZACIJA IN VSEBINA PREDŠOLSKE VZGOJE V VRTCIH
12. člen
(programi za predšolske
otroke)
Programe za predšolske
otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije
za splošno izobraževanje.
Program za predšolske
otroke obsega:
- ime programa,
- strokovna izhodišča,
- vzgojna področja in
cilje in
- načine in oblike
sodelovanja s starši.
Izvajalce programov za
predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se
tako dogovorijo.
13. člen
(sprejemanje programa
zasebnega vrtca)
V zasebnem vrtcu določi
program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v
skladu z aktom o ustanovitvi.
Program iz prejšnjega
odstavka mora določiti trajanje, cilje in vsebino.
Zasebni vrtec si mora
pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno
mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o
ustreznosti programa.
Kadar zasebni vrtec
izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly,
Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno
mednarodno združenje.
14. člen
(programi v vrtcu)
Vrtec lahko glede na
trajanje izvaja naslednje programe:
- dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko
izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,
- poldnevne programe, ki
trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali
izmenično in
- krajše programe, ki
trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih
krajev.
Dnevni in poldnevni
programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in
obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.
Krajši programi so
namenjeni otrokom od tretjega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo
vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.
Programi iz prvega
odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu
z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko
vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za
splošno izobraževanje.
Normativi in standardi
določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, merila za oblikovanje oddelkov,
merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in
tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo ter merila za
vrednotenje materialnih stroškov v vrtcih, ki izvajajo javno službo.
Za vzgojo na območjih s
posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok
Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.
15. člen
(starostna obdobja)
Predšolska vzgoja v
vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:
- prvo obdobje: otroci v
starosti od enega do treh let in
- drugo obdobje: otroci v
starosti od treh let do vstopa v šolo.
16. člen
(oddelki)
Vzgojno delo v vrtcu
poteka v oddelkih.
Otroci so razporejeni v
starostno homogene, heterogene ali kombinirane oddelke.
V homogene oddelke so
vključeni otroci v starostnem razponu enega leta.
V heterogene oddelke so
vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja.
V kombinirane oddelke so
vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.
17. člen
(število otrok in število
delavcev v oddelku)
Število otrok v oddelku
prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega
starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok.
Dnevni in poldnevni
program izvajata vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. V oddelku prvega
starostnega obdobja morata biti hkrati prisotna vsaj šest ur dnevno in v
oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno.
Krajši program lahko
izvaja vzgojitelj.
Podrobnejša določila o
številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko
vzgojo.
18. člen
(vzgojnovarstvene
družine)
Vrtec lahko organizira
vzgojo in varstvo otrok tudi v vzgojno-varstveni družini. Ta oblika vzgoje in
varstva se izvaja na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik
vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu, ali zasebni vzgojitelj.
Za otroke prvega
starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz
prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali pomočnika
vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo
pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen
prostor in opremo.
Vrtec sklene z zasebnim
vzgojiteljem iz prejšnjega odstavka pogodbo na podlagi objavljenega javnega
razpisa.
Za pogodbo iz prejšnjega
odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določila Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja, ki urejajo pogodbo o koncesiji.
Podrobnejša določila v
zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko
vzgojo.
19. člen
(predšolska vzgoja na
domu)
Vrtec lahko organizira za
otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, predšolsko vzgojo
na domu.
Predšolsko vzgojo na domu
izvajajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega
zakona.
Predšolsko vzgojo iz
prvega odstavka tega člena lahko organizira pravna oseba, ki
ni vrtec, če je registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti in ima
zagotovljene delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega
zakona.
Natančnejše pogoje za
opravljanje predšolske vzgoje na domu določi minister.
20. člen
(vpis in sprejem otrok)
Javni vrtec vpisuje in
sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav vse leto.
Če je v vrtec vpisanih
več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem
otrok.
Sestavo in način dela
komisije iz prejšnjega odstavka ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi
svet vrtca v soglasju z ustanoviteljem. Komisijo imenuje ravnatelj.
Starši morajo ob sprejemu
otroka v vrtec priložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
Prednost pri sprejemu v
vrtec ima otrok, za katerega starši predložijo potrdilo centra za socialno delo
o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine.
Prednost pri sprejemu v
vrtec ima otrok s posebnimi potrebami.
21. člen
(letni delovni načrt)
Organizacijo in podrobno
vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga
sprejme svet vrtca.
Z
letnim delovnim načrtom se določi organizacija in obratovalni čas vrtca,
programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojno-varstvenih družinah,
razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu,
sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi, zdravstvenimi in
drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje
vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje
predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program
dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev
vzgojnega procesa.
22. člen
(izvršilni predpis o
dokumentaciji)
Vrtci vodijo
dokumentacijo o vzgojnem delu, ki jo predpiše minister.
III. OBČASNO VAROVANJE OTROK NA DOMU
23. člen
(pogoji)
Vrtec lahko organizira
občasno varovanje otrok na domu.
Občasno varovanje otrok
na domu lahko opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, svetovalni
delavci vrtca (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci) in zunanji sodelavci.
Zunanji sodelavci so
lahko osebe, ki imajo najmanj srednjo izobrazbo ali osebe, ki imajo vsaj pet let
izkušenj v vzgojno- izobraževalnem delu.
S strokovnimi delavci in
zunanjimi sodelavci vrtec sklene pogodbo, s katero se urejajo medsebojne
pravice in obveznosti.
Vrtec je odgovoren za
škodo, ki jo povzročijo strokovni delavci oziroma zunanji sodelavci pri
varovanju otrok na domu, v skladu s splošnimi pravili o odgovornosti.
Podrobnejše pogoje v
zvezi z občasnim varovanjem otrok na domu določi minister, pristojen za
predšolsko vzgojo.
Pod pogoji, določenimi s
tem zakonom lahko organizirajo občasno varovanje otrok na domu tudi druge
pravne osebe, registrirane za opravljanje tovrstne dejavnosti.
24. člen
(evidenca oseb, ki
občasno varujejo otroke)
Vrtec vodi evidenco oseb,
ki občasno varujejo otroke na domu.
Evidenca oseb, ki občasno
varujejo otroke na domu, vsebuje:
- ime, priimek, naslov in
številko telefona, pri katerem je oseba dosegljiva,
- datum rojstva,
- spol,
- formalno izobrazbo in
- posebna znanja.
Oseba, ki občasno varuje
otroke na domu, se izbriše iz evidence po prenehanju veljavnosti pogodbe iz
četrtega odstavka prejšnjega člena ali če ji je s pravnomočno odločbo
prepovedano opravljanje te dejavnosti.
Ministrstvo, pristojno za
predšolsko vzgojo, vodi evidenco oseb, ki jim je bilo prepovedano občasno
varovanje otrok na domu, s čimer se prepreči možnost, da bi te osebe ponovno
varovale otroke.
Evidenca vsebuje:
- ime, priimek in naslov,
- datum rojstva in
- pravno podlago za
prepoved opravljanja občasnega varovanja otrok na domu.
Podatki iz te evidence so
trajni in se lahko posredujejo le vrtcu iz 23. člena tega zakona.
IV. FINANCIRANJE
25. člen
(viri)
Programi predšolske
vzgoje se financirajo iz:
- javnih sredstev,
- sredstev ustanovitelja,
- plačil staršev ter
- donacij in drugih
virov.
26. člen
(finančni nadzor)
Porabo javnih sredstev v
vrtcih nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.
Namensko porabo javnih
sredstev v vrtcih nadzoruje organ šolske inšpekcije.
27. člen
(presežek)
Presežek prihodkov nad
odhodki, ki jih vrtec pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev,
ustvarjenih z opravljanjem vzgoje oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v
skladu z aktom o ustanovitvi, se uporablja za plačilo materialnih stroškov,
investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja
pa tudi za plače.
Merila za delitev
presežka prihodkov nad odhodki določi minister.
1. Javni vrtci
28. člen
(sredstva lokalne
skupnosti)
Iz proračuna lokalne
skupnosti se za razliko med ceno programov in plačilom staršev zagotavljajo
sredstva za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in
za materialne stroške v skladu z normativi in standardi.
Sredstva iz prejšnjega
odstavka tega člena zagotavlja lokalna skupnost, v kateri imajo otrokovi starši
stalno prebivališče. Lokalna skupnost zagotavlja tudi sredstva za otroke,
katerih starši imajo na njenem območju začasno prebivališče, če je vsaj eden od
staršev zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji.
V proračunu lokalne
skupnosti se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in
sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi
vrtcev s koncesijo.
29. člen
(državni proračun)
Iz
državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo sredstva
za:
- oddelke vrtcev v
bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju države,
- oddelke predšolske
vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,
katerih ustanovitelj je
država,
- plačilo višjih stroškov
za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer
vzgojno delo poteka
dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in
- del sredstev za
investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih območjih.
30. člen
(plačilo staršev)
Osnova za plačilo staršev
je cena programa, v katerega je otrok vključen. Cena programa obsega stroške
vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu in ne vsebuje sredstev za
investicije in investicijsko vzdrževanje.
Osnova za plačilo staršev
otrok s posebnimi potrebami je cena programa za druge enako stare otroke.
31. člen
(določitev cene
programov)
Cene programov iz
prejšnjega člena na predlog vrtca določi ustanovitelj oziroma koncedent.
32. člen
(določanje plačila
staršev)
Plačilo staršev določi
lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje
dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v
Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.
Starši, ki prejemajo
denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni.
Lokalna skupnost lahko v
izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi mnenja
pristojnega davčnega organa ali socialne službe poleg dohodka in premoženja iz
prvega odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo
dejanski socialni položaj družine.
Če je v vrtec vključen
več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred
nižjo ceno.
Ne glede na določbo tega
člena plačujejo starši, ki niso zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji,
polno ceno programa v katerega je otrok vključen.
33. člen
(izvršilni predpis)
Lestvico, prejemke, ki se
vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za
določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek
uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko
vzgojo.
2. Zasebni vrtci
34. člen
(pogoji za financiranje)
Zasebnim vrtcem pripadajo
sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- če izvajajo najmanj
poldnevni program,
- če imajo vključenih
najmanj za dva oddelka predšolskih otrok,
- če imajo zaposlene
oziroma drugače zagotovljene vzgojitelje za izvedbo programa v skladu z
zakonom in drugimi
predpisi in
- če so dostopni vsem
otrokom.
Zasebnemu vrtcu pripada
za posameznega otroka 85 % sredstev, ki jih lokalna skupnost za plače in
materialne stroške zagotavlja na otroka v javnem vrtcu.
Obveznost lokalne
skupnosti se izračuna iz povprečnega obsega sredstev, ki jih lokalna skupnost
zagotavlja javnim vrtcem na svojem območju.
V primeru, da na območju
lokalne skupnosti ni javnega vrtca, se obseg sredstev iz prejšnjega odstavka
izračuna na podlagi povprečnega obsega sredstev, ki se v Republiki Sloveniji
zagotavlja na otroka v javnem vrtcu.
35. člen
(omejitev plač)
Plače strokovnih delavcev
v zasebnem vrtcu, ki se financira iz javnih sredstev, se oblikujejo v skladu z
zakonom in drugimi predpisi, ki veljajo za javne vrtce.
Če se oblikujejo plače v
nasprotju s prejšnjim odstavkom, se financiranje iz proračuna lokalne skupnosti
ukine.
36. člen
(pogodba o financiranju)
Financiranje in
obveznosti zasebnega vrtca se podrobneje uredijo s pogodbo.
3. Predšolska vzgoja na domu
37. člen
(financiranje predšolske
vzgoje na domu)
Vrtcu ali drugi pravni
osebi, ki izvaja predšolsko vzgojo na domu pripadajo sredstva na podlagi
odločbe šolske uprave v višini, ki jih lokalna skupnost, na območju katere ima
otrok stalno prebivališče, zagotavlja na otroka zasebnemu vrtcu.
4. Razvoj dejavnosti
38. člen
Za
dejavnost predšolske vzgoje se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo:
- sredstva za
raziskovalno in eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje strokovnih
delavcev, informacijsko-dokumentacijsko
dejavnost,
- sredstva za šolo za
ravnatelje,
- sredstva za
zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov,
- sredstva za
štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin,
- sredstva za otroško in
strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature,
- sredstva za nacionalno
nagrado za strokovne delavce in
- sredstva za mednarodno
dejavnost.
V. POVEZOVANJE V SKUPNOSTI
39. člen
(povezovanje zavodov v
skupnosti)
Vrtec in druge pravne
osebe, ki izvajajo programe predšolske vzgoje, se lahko zaradi skupnega
razreševanja problemov vrtcev, sodelovanja s strokovnimi in upravnimi organi
ter uresničevanja drugih skupnih nalog povezujejo v skupnosti zavodov.
VI. ZAPOSLENI V VRTCU
40. člen
(izobrazbeni pogoji)
Vzgojno dejavnost v
javnem vrtcu opravljajo: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec,
organizator zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.
Vzgojitelj v razvojnem
oddelku, ki izvaja prilagojen program za predšolske otroke s posebnimi
potrebami, mora imeti stopnjo izobrazbe, predpisano za vzgojitelja predšolskih
otrok in specialno pedagoško izobrazbo.
V oddelku vrtca, v
katerega so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami, lahko opravlja vzgojno
delo poleg vzgojitelja predšolskih otrok tudi vzgojitelj s specialno pedagoško
izobrazbo.
Vzgojitelji predšolskih
otrok morajo imeti:
- višješolsko ali
visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem oziroma študijskem
programu za področje predšolske vzgoje ali
- visokošolsko izobrazbo
ustrezne smeri in opravljen izobraževalni oziroma študijski program za
izpopolnjevanje za področje predšolske vzgoje.
Pomočnik vzgojitelja mora
imeti:
- srednjo strokovno
izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za področje predšolske
vzgoje ali
- zaključen četrti letnik
gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki.
Svetovalni delavci morajo
imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Organizator zdravstveno
higienskega režima in organizator prehrane morata imeti najmanj
višjo strokovno izobrazbo
ustrezne smeri.
41. člen
(obveznost vzgojitelja in
pomočnika vzgojitelja)
Delovna obveznost
vzgojitelja obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega
dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu.
Delovna obveznost
pomočnika vzgojitelja obsega sodelovanje z vzgojiteljem pri načrtovanju,
izvajanju in pripravi vzgojnega dela v oddelku ter opravljanje drugih nalog,
povezanih z dejavnostjo vrtca.
V okviru z zakonom in
kolektivno pogodbo določenega polnega tedenskega delovnega časa vzgojiteljevo
delo z otroki ne sme presegati 30 ur, delo pomočnika vzgojitelja pa 35 ur
tedensko.
VII. ZBIRANJE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
42. člen
(uporaba predpisov o
varstvu osebnih podatkov)
Vrtci zbirajo,
obdelujejo, shranjujejo, posredujejo, varujejo in uporabljajo osebne podatke,
vsebovane v evidencah, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem
zakonom ni določeno drugače.
a) Zbirke podatkov
43. člen
(zbirke podatkov v vrtcu)
Za izvajanje predšolske
vzgoje, za spremljanje dejavnosti in statistične namene vrtci vodijo naslednje
zbirke podatkov:
1. evidenco vpisanih in
vključenih otrok,
2. evidenco plačil
staršev,
3. evidenco otrok, ki
potrebujejo svetovanje oziroma pomoč in
4. evidenco oseb, ki
občasno varujejo otroke na domu.
b) Vsebina in namen posameznih zbirk
44. člen
(evidenca vpisanih in
vključenih otrok)
Evidenca vpisanih in
vključenih otrok vsebuje:
- ime, priimek in
prebivališče otroka in staršev,
- datum rojstva in spol
otroka,
- naslov, telefonska
številka osebe, ki je dosegljiva vzgojitelju v času otrokovega bivanja v vrtcu
in
- zdravstvene posebnosti,
katerih poznavanje je nujno za otrokovo varnost in za delo z otrokom.
Vrtec zbira osebne
podatke o otroku zaradi ustreznega dela z otroki pri izvedbi programov in
zaradi sodelovanja s starši.
45. člen
(evidenca plačil staršev
in evidenca socialnega položaja družin)
Vrtec vodi evidenco
plačil staršev.
Evidenca plačil staršev
vsebuje podatke o:
- višini plačil staršev
in
- mesečnih plačilih
staršev.
Vrtec vodi evidenco iz
prejšnjega odstavka zaradi spremljanja mesečnih plačil.
Podatke iz prve alinee
drugega odstavka posreduje vrtcu lokalna skupnost, ki določi višino plačila
staršev.
Lokalna skupnost vodi
evidenco socialnega položaja družin zaradi določitve plačila staršev.
Evidenca socialnega
položaja družin v vrtec vključenih otrok vsebuje podatke o:
- dohodkih, prejemkih in
premoženju družinskih članov,
- številu družinskih
članov,
- drugih dejstvih in
okoliščinah, ki vplivajo na določitev višine plačila ter
- plačilih staršev.
Lokalna skupnost zbira
podatke iz prve in druge alinee šestega odstavka tega člena samo za starše, ki
uveljavljajo znižano plačilo vrtca.
Lokalna skupnost zbira
podatke iz tretje alinee šestega odstavka tega člena samo v primerih iz tretjega
odstavka 32. člena zakona.
Za zbiranje podatkov in
vodenje evidence socialnega položaja družin lahko ustanovitelj pooblasti
vrtec."
46. člen
(evidenca otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč)
Evidenca otrok, ki
potrebujejo svetovanje oziroma pomoč, vsebuje:
- družinsko in socialno
anamnezo,
- razvojno anamnezo,
- diagnostične postopke,
- postopke strokovne
pomoči in
- strokovna mnenja drugih
institucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih institucij, svetovalnih
centrov
oziroma vzgojnih
posvetovalnic.
Osebni podatki se zbirajo
po presoji svetovalne službe za tiste otroke, ki potrebujejo strokovno
svetovanje oziroma pomoč.
Osebni podatki iz prvega
odstavka se zbirajo v soglasju s starši oziroma skrbniki otrok, razen v
primeru, ko je otrok v družini ogrožen in ga je potrebno zavarovati.
Svetovalni delavci so
podatke iz prvega odstavka tega člena dolžni varovati kot poklicno skrivnost.
Te podatke so kot poklicno skrivnost dolžni varovati tudi drugi strokovni
delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
47. člen
(način zbiranja podatkov)
Osebni podatki se zbirajo
neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
c) Shranjevanje zbirk
48. člen
(rok hrambe)
Podatki iz evidenc iz
prve in tretje točke 43. člena se izbrišejo eno leto po izstopu otroka iz
vrtca.
Podatki iz evidence iz 2.
točke 43. člena in iz petega odstavka 45. člena tega zakona se izbrišejo po
izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.
49. člen
(shranjevanje
dokumentacije)
Določila v zvezi z
vodenjem, uporabo in shranjevanjem zbirk osebnih podatkov se uporabljajo tudi
za uporabo in shranjevanje dokumentacije, na podlagi katere so bili zbrani
osebni podatki.
č) Varovanje zbirk
50. člen
(varstvo podatkov)
Vrtec lahko posreduje
podatke iz zbirk podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za
izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog.
Vrtec in lokalne
skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi
organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom.
Osebni podatki se smejo
pri obdelavi uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni
razvidna.
51. člen
(izvršilni predpis)
Podrobnejša navodila o
načinu zbiranja podatkov, o delavcih vrtca, ki so pooblaščeni za uporabo
osebnih podatkov, vsebovanih v posameznih evidencah, o načinu evidentiranja
uporabe in posredovanja osebnih podatkov in o načinu njihovega uničenja po
poteku roka uporabe ter druge postopke in ukrepe zavarovanja predpiše minister,
pristojen za predšolsko vzgojo.
VIII. NADZOR
52. člen
(zakonitost dela)
Upravni nadzor nad
zakonitostjo dela in izpolnjevanjem pogojev za opravljanje predšolske
dejavnosti v vrtcu izvaja organ šolske inšpekcije v skladu z zakonom.
IX. KAZENSKA DOLOČBA
53. člen
(odgovorna oseba)
Z
denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba
vrtca:
- če je v oddelek prvega
starostnega obdobja vključenih več kot 12 otrok in v oddelek drugega
starostnega obdobja več kot 22 otrok (prvi odstavek 17. člena),
- če sta v oddelku prvega
starostnega obdobja vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja hkrati prisotna manj kot
šest ur in v oddelku drugega starostnega obdobja manj kot štiri ure (drugi
odstavek 17. člena),
- če zaposli za nedoločen
čas strokovnega delavca, ki ne izpolnjuje pogojev (40. člen),
- če ne vodi predpisanih
zbirk podatkov (43., 44., 45., 46., 47., 48., 49. in 50. člen).
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(financiranje)
Dokler
ne bodo sprejeti programi za predšolske otroke po tem zakonu, se za javno
službo na področju predšolske vzgoje in priprave na osnovno šolo šteje:
- predšolska vzgoja za
otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo, vključno s pripravo otrok na
osnovno šolo,
- vzgoja in varstvo
predšolskih otrok z motnjami v razvoju v skladu z zakonom,
- program za predšolske
otroke pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti na narodno
mešanih območjih,
- program za predšolske
otroke Romov in
- program za predšolske
otroke delavcev, ki so na začasnem delu v tujini.
Sredstva za izvajanje
dejavnosti iz prve alinee prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz proračuna
lokalne skupnosti, sredstva za izvajanje dejavnosti iz druge, tretje in četrte
alinee iz proračunov lokalnih skupnosti in države, sredstva za izvajanje
dejavnosti iz pete alinee prejšnjega odstavka pa iz državnega proračuna.
Določbe 28. in 29. člena
tega zakona se začnejo uporabljati v proračunskem letu 1996. V proračunskem
letu 1995 se za financiranje uporabljajo določbe Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I).
55. člen
(pogoji za financiranje
zasebnih vrtcev)
Ne glede na določilo 34.
člena tega zakona pripada zasebnemu vrtcu za posameznega otroka tri leta po
uveljavitvi tega zakona 100% sredstev, ki jih lokalna skupnost za plače in
materialne stroške zagotavlja na otroka v javnem vrtcu.
56. člen
(vzgojitelji predšolskih
otrok)
Vzgojitelji v vrtcih, ki
so izpolnjevali pogoje za opravljanje dela v vrtcih do uveljavitve tega zakona,
lahko opravljajo dela vzgojiteljev po tem zakonu.
57. člen
(medicinske sestre)
Medicinske sestre in
zdravstveni tehniki na delovnem mestu vzgojiteljic v oddelkih za otroke do dve
leti starosti, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano štiriletno
srednjo šolo ter najmanj pet let delovnih izkušenj na tem delovnem mestu, lahko
še naprej opravljajo to delo.
58. člen
(varuhi)
Delavci na delovnem mestu
varuha ali vzgojitelja, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona končano
štiriletno srednjo šolo ter pet let delovnih izkušenj v predšolski vzgoji in
delavci, ki imajo končano šolo za varuhe ter deset let delovne dobe, lahko
opravljajo delo pomočnika vzgojitelja po tem zakonu.
Delavci na delovnem mestu
varuha, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo
izobrazbe, določene za pomočnika vzgojitelja, morajo le-to pridobiti najkasneje
v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona, sicer jim preneha delovno razmerje.
Delavcem iz prejšnjega
odstavka, ki imajo končano šolo za varuhe ali pet let delovnih izkušenj v
predšolski vzgoji, ni treba opravljati poklicnega tečaja za delo s predšolskimi
otroki.
59. člen
(svetovalni delavci)
Svetovalni delavci, ki so
izpolnjevali pogoje za opravljanje svetovalnega dela v vrtcu do uveljavitve
tega zakona, lahko še naprej opravljajo delo svetovalnega delavca po tem
zakonu.
60. člen
(organizator prehrane in
organizator zdravstveno-higienskega režima)
Organizatorji prehrane in
organizatorji zdravstveno- higienskega režima, ki ne izpolnjujejo pogojev,
določenih s tem zakonom, si morajo v sedmih letih po uveljavitvi tega zakona
pridobiti zahtevano izobrazbo, sicer jim preneha delovno razmerje.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka, lahko organizatorji prehrane in organizatorji
zdravstveno-higienskega režima, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona najmanj
dvajset let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju oziroma na področju
prehrane, zdravstva ali higiene, še naprej opravljajo svoje delo.
61. člen
(določitev programov)
Strokovni svet Republike
Slovenije za splošno izobraževanje določi programe za predšolske otroke
najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
62. člen
(uskladitev programov
zasebnih vrtcev)
Ustanovitelji zasebnih
vrtcev uskladijo programe predšolske vzgoje s tem zakonom in zakonom, ki ureja
organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, najkasneje v štirih letih
po uveljavitvi tega zakona.
Če ustanovitelj zasebnega
vrtca, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo, ne izpolni obveznosti iz prvega
odstavka tega člena, se koncesijska pogodba razdre po samem zakonu.
63. člen
(postopno zniževanje
števila otrok v oddelkih)
Število otrok v oddelkih
se postopoma zmanjšuje tako, da je s 1.9.1997 v
oddelek prvega starostnega obdobja vključenih največ 14 otrok in v oddelek
drugega starostnega obdobja največ 24 otrok.
S 1.9.2000
je v oddelek prvega starostnega obdobja lahko vključenih največ 12 otrok in v
oddelek drugega starostnega obdobja največ 22 otrok.
64. člen
(kadri)
Drugi odstavek 17. člena
tega zakona se prične uporabljati s 1.9.1997.
65. člen
(podzakonski predpisi)
Minister izda izvršilne
predpise najkasneje v letu dni po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema predpisov,
določenih s tem zakonom, se uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali
pred uveljavitvijo tega zakona, če niso v nasprotju s tem zakonom, in sicer:
- samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic
(Uradni list SRS, št. 27/89),
- pravilnik o največjem
dopustnem številu otrok v oddelkih vzgojno-varstvenih organizacij ter o
spremstvu otrok (Uradni list SRS, št. 20/80 in 16/81),
- pravilnik o pedagoški
dokumentaciji v vzgojno-varstvenih organizacijah (Uradni list SRS, št. 20/80),
- sklep o sprejemu
vsebine priprave otrok za osnovno šolo (Uradni list SRS, št. 22/81),
- sklep o vzgojnem
programu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok jugoslovanskih državljanov
slovenske narodnosti na začasnem delu v tujini (Uradni list SRS, št. 32/80),
- standardi in normativi
za družbeno vzgojo predšolskih otrok.
66. člen
(prenehanje veljavnosti
zakona)
Z dnem uveljavitve tega
zakona preneha veljati zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list
SRS, št. 5/80), razen določb, ki se nanašajo na pripravo na osnovno šolo (drugi
odstavek 11. člena, 13., 14., 31. in 42. člen), ki
prenehajo veljati 1.9.2000.
67. člen
(veljavnost zakona)
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 601-01/90-1/8
Ljubljana, dne 14.
februarja 1996
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč