Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K)
1. člen
V zakonu o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 -
odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -
odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98
in 59/99 - odločba US) se v prvem stavku četrtega odstavka 16. člena, za besedo
"zakonom", doda besedilo "po prej opravljenem referendumu, s
katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju ter po postopku, ki ga določa poseben zakon".
2. člen
Za drugim
odstavkom 21.a člena se dodajo trije novi odstavki, ki se glasijo:
"Od
upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva
naslednje osebne podatke:
- enotno
matično številko občana,
- ime in
priimek,
- kraj rojstva,
-
državljanstvo,
- stalno in
začasno prebivališče
- zakonski
stan.
Osebne podatke
iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali
začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave.
Za pridobivanje
osebnih podatkov iz tretjega odstavka tega člena neposredno preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli
neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge
pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov."
3. člen
V prvem
odstavku 32.a člena se doda nov drugi stavek,ki se glasi:
"Občinski
svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji."
4. člen
Prvi odstavek
35. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Občinski
svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta."
5. člen
V drugem
odstavku 47.b člena se črta beseda "vseh", za besedo
"volivcev" pa se doda vejica in besedilo "ki so glasovali.".
6. člen
"V drugem
stavku prvega odstavka 51.b člena se beseda "treh" nadomesti z besedo
"šestih". V tretjem stavku se za besedo "župani" črta pika
in doda besedilo "v nadaljnjih treh mesecih".
Dodata se nov
tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
"Dokler
župani ne sklenejo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, opravljajo posle
rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na
katere območju je premoženje, ob soglasju vseh občin, ustanovljenih na območju
posameznih prejšnjih občin. Ustanoviteljske pravice do skupnih javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov pa izvršujejo organi občine, v kateri je njihov
sedež, v soglasju z organi drugih občin, za območje katerih je bil ustanovljen
javni zavod, javno podjetje ali sklad. Soglasje je lahko splošno in dano v naprej. Če občina ne odreče
soglasja v petnajstih dneh od prejema pisnega predloga, se šteje, da je
soglasje dano.
Upravno sodišče
z odločbo razdeli premoženje v skladu z načinom sporazumne delitve, če je na
podlagi načina sporazumne razdelitve premoženja, ki so ga sprejeli vsi občinski
sveti, sporazum podpisalo več kot polovica županov. Predlog mora vložiti vsaj
ena občina v tridesetih dneh od poteka roka za sklenitev sporazuma iz prvega
odstavka tega člena."
7. člen
Doda se nov
51.c člen, ki se glasi
"51.c člen
Če občine ne
razdelijo premoženja v skladu s prejšnjim členom sporazumno, se z dnem
ustanovitve novih oziroma nove občine ali priključitve izločenega dela občine k
sosednji občini, razdeli premoženje tako, da:
- nepremično
premoženje, grajeno javno dobro in javna infrastruktura pripadejo občini, na
območju katere ležijo, razen če v celoti služijo izvrševanju obveznih
gospodarskih javnih služb druge občine - v tem primeru pripadejo tej občini;
- nepremično premoženje, ki je po
predpisih o lastninjenju družbene lastnine postalo premoženje krajevnih
skupnosti ali njihovih pravnih naslednikov, postane premoženje občine, na
območju katere leži oziroma njihovih ožjih delov v skladu s statutom občine;
- premično premoženje, ki je
namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina
služi, postane premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina.
Posamezno
občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.
Občinski svet
sprejme akt, s katerim na podlagi premoženjske bilance in popisa ugotovi
premoženje občine. Akt občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v
zemljiško knjigo.
Druge
premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki
niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja iz prvega
odstavka tega člena, se razdelijo v sorazmerju s številom prebivalcev na
območju posamezne nove občine oziroma izločenega dela območja občine in
številom prebivalcev prejšnje
občine. Župani sprejmejo in izvršijo sklep o razdelitvi.
Ustanoviteljske
pravice in obveznosti ter kapitalske pravice do javnih zavodov, javnih
podjetij, skladov in agencij ter pravice in obveznosti iz koncesijskih in
drugih pogodbenih razmerij se uredijo tako, da:
- vsaka občina
postane ustanoviteljica javnih zavodov in prevzame pravice in obveznosti do
javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z
mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati,
samo na njenem območju in za njene prebivalce;
- občine
postanejo soustanoviteljice javnih zavodov ter skupaj prevzamejo pravice in
obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi
pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora
občina zagotavljati, na celotnem območju in za vse prebivalce prejšnje občine.
Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem zavodu,
koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v
upravljanju in obveznostih do javnega zavoda, koncesionarja ali pogodbenika, v
sorazmerju s številom svojih prebivalcev oziroma prebivalcev območja, ki se je
k njej priključilo v celotnem številu prebivalcev prejšnje občine, za katere
območje je bil javni zavod ustanovljen, oziroma je bila sklenjena koncesijska
ali druga pogodba;
- vsaka občina
postane ustanoviteljica in lastnica javnega kapitala v javnih podjetjih, javnih
skladih in agencijah, ki je bil v lasti prejšnje občine, oziroma vstopi kot
edina pogodbena stranka v koncesijsko ali drugo pogodbo, če javno podjetje,
javni sklad, agencija, koncesionar ali drug pogodbenik izvaja javno službo in
druge naloge v skladu z zakonom ali predpisom prejšnje občine samo za njene prebivalce oziroma samo na njenem
območju;
- občine
postanejo soustanoviteljice javnih podjetij, javnih skladov in agencij
ustanovljenih za izvajanje javnih služb in drugih nalog v skladu z zakonom ali
predpisom prejšnje občine za območje prejšnje občine, oziroma vstopijo kot
pogodbene stranke v koncesijska in druga pogodbena razmerja ter skupaj
prevzamejo pravice in obveznosti do javnih podjetij, javnih skladov in agencij,
koncesionarjev in drugih pogodbenikov. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in
dolžnost po skupnem javnem podjetju,
javnem skladu, agenciji, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati
izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in
obveznostih do javnega podjetja, javnega sklada, agencije, koncesionarja ali
pogodbenika, v sorazmerju s
številom svojih prebivalcev oziroma prebivalcev območja, ki se je k njej
priključilo v celotnem številu prebivalcev prejšnje občine, za katere območje
je bilo javno podjetje, javni sklad ali agencija ustanovljena, oziroma je bila
sklenjena koncesijska ali druga
pogodba. V istem razmerju postanejo občine tudi lastnice idealnih deležev
javnega kapitala javnega podjetja, javnega sklada ali agencije, ki je bil v
lasti prejšnje občine.
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih
skladih in agencijah iz prejšnjega odstavka ter za usklajevanje odločitev občin
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih
občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani v skladu z določbama četrtega in petega
odstavka 61. člena tega zakona.
Nepremičnih in
premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja
javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično deliti."
8. člen
V prvem stavku
četrtega odstavka 61. člena se črta beseda "lahko".
9. člen
Dodata se novi
prvi in drugi odstavek 100. člena, ki se glasita:
"Občine,
ustanovljene do uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni
samoupravi (ZLS-K), razdelijo skupno premoženje, v skladu z določbami prvega in
drugega odstavka 51.b člena zakona, v skupnem roku šest mesecev. Rok začne teči
z dnem uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni
samoupravi (ZLS-K).
Dokler občine
ne sklenejo sporazuma iz prejšnjega odstavka, opravljajo posle rednega
upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere
območju je premoženje, ob soglasju vseh občin, ustanovljenih na območju
posameznih prejšnjih občin. Ustanoviteljske pravice do skupnih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov pa
izvršujejo organi občine, v kateri je njihov sedež, v soglasju z organi drugih
občin, za območje katerih je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje ali
sklad. Soglasje je lahko splošno in dano v naprej. Če občina ne odreče soglasja v petnajstih dneh od
prejema pisnega predloga, se šteje, da je soglasje dano."
Dosedanji prvi
odstavek postane tretji odstavek.
Dosedanji drugi
odstavek postane četrti odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
"Če občine
ne sklenejo sporazuma v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ZLS-K), morajo ustanoviti arbitražo.
Za ustanovitev, sestavo, postopek in odločanje arbitraže se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja pravdni postopek, v kolikor ni s tem zakonom določeno drugače. Arbitražo ustanovijo
župani z arbitražno pogodbo v tridesetih dneh od poteka roka iz prvega odstavka
tega člena. Z arbitražno pogodbo opredelijo župani sporni predmet in določijo
pristojnost arbitraže, način določitve postopka pred arbitražo, kraj zasedanja arbitraže in čas
začetka dela arbitraže ter pravice in obveznosti strank v arbitražnem postopku.
Vsaka občina imenuje v arbitražo po enega arbitra. Enega arbitra, ki je
predsednik arbitraže, pa imenuje vlada. Arbiter ne more biti občinski funkcionar, delavec občinske uprave ali
poslovodni delavec oziroma delavec javnega sklada, javnega zavoda, javnega
podjetja oziroma družbe ter druge organizacije, ki je uporabnik sredstev
proračuna občine - stranke arbitraže ali oseba, ki je z občino v trajnih
poslovnih odnosih oziroma je od nje odvisna, ali druga oseba, ki zaradi
izločitvenih razlogov iz 70. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS,
št. 26/99), ne more opravljati sodniške funkcije. Občine imenujejo arbitre v tridesetih dneh od poteka
roka iz prvega odstavka tega člena. Arbitraža razsoja po postopku, ki ga v
skladu z arbitražno pogodbo določi sama ter po pravičnosti. Arbitraža sprejme
odločitev z glasovanjem. Posamezni arbiter ima tolikšno število glasov, kot znaša razmerje med številom
prebivalcev v občini, ki ga je imenovala in številom vseh prebivalcev na
območju občin, ki so arbitražo ustanovile. Arbitražna odločba je sprejeta, če
zanjo glasuje večina vseh arbitrov, ki so glasovali in če zanjo glasujejo arbitri, ki imajo najmanj
polovico glasov in če ji arbiter, ki ga je imenovala vlada, ne nasprotuje.
Postopek pred arbitražo mora biti končan v šestih mesecih od poteka roka iz
prvega odstavka tega člena."
V dosedanjem
tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se dodajo novi drugi, tretji in četrti
stavek, ki se glasijo:
"Občine so
dolžne vložiti predlog pri upravnem sodišču. Če tega ne storijo v tridesetih
dneh po preteku roka za arbitražni postopek, vloži predlog državni
pravobranilec na zahtevo vlade. O sporih v zvezi z ureditvijo medsebojnih
premoženjskopravnih razmerij in delitve premoženja občin odloča upravno sodišče
hitro in prednostno."
Doda se nov
šesti odstavek 100. člena, ki se glasi:
"Upravno
sodišče z odločbo razdeli premoženje v skladu z načinom sporazumne delitve, če
je na podlagi načina sporazumne razdelitve premoženja, ki so ga sprejeli vsi
občinski sveti, sporazum podpisalo več kot polovica županov. Predlog mora
vložiti vsaj ena občina v tridesetih dneh od poteka roka za sklenitev sporazuma iz prvega
odstavka tega člena."
V dosedanjem
četrtem odstavku, ki postane sedmi odstavek se črta beseda
"prometnega".
10. člen
Občinski sveti
morajo uskladiti statute s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
11. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:
020-01/90-4/120
Ljubljana, dne
20. julija 2000
Predsednik
Državnega zbora
Republike
Slovenije
Janez Podobnik,
dr. med.