ZAKON O MEDIJIH (ZMed)
P r v o p o g l a v j e
SKUPNE DOLOČBE
1. oddelek
UVODNE DOLOČBE
Predmet zakona
1. člen
Ta zakon določa pravice,
obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike
Slovenije na področju medijev.
Mediji
2. člen
(1) Mediji po tem zakonu
so časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske
publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja
uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali
slike, na način, ki je dostopen javnosti.
(2) Programske vsebine po
tem zakonu so informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter
druge informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom
obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti
ter množičnega komuniciranja.
(3)
Mediji niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so
namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu
procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev,
političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list
Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave,
plakati, letaki, prospekti in transparenti,
ter video strani brez žive slike (neplačana obvestila), razen če je s tem
zakonom določeno drugače.
Dejavnost razširjanja programskih
vsebin
3. člen
Dejavnost razširjanja
programskih vsebin zajema dejavnost izdajanja časopisov, revij ali periodike,
radijsko in televizijsko dejavnost, ter izdajanje elektronskih publikacij ne
glede na tehnično obliko nosilca, na katerem so izdane.
Javni interes
na področju medijev
4. člen
(1)
Republika Slovenija podpira medije pri razširjanju programskih vsebin, ki so
pomembne:
- za uresničevanje
pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu,
pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji
in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji
ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do
obveščenosti;
- za ohranjanje slovenske
nacionalne in kulturne identitete;
- za vzpodbujanje
kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;
- za kulturo javnega dialoga;
- za utrjevanje pravne in socialne
države;
- za razvoj izobraževanja
in znanosti.
(2) Republika Slovenija
podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev.
(3) Republika Slovenija
posebej podpira razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhonemim, v njim
prilagojenih tehnikah, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
(4) Vlada, na predlog
ministra oziroma ministrice, pristojne za kulturo (v nadaljnjem besedilu:
pristojni minister), določi pogoje, merila in postopek izvedbe rednega letnega
javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja
tehnične infrastrukture iz tega člena s sredstvi iz državnega proračuna, v
skladu z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture.
2. oddelek
SPLOŠNA NAČELA
Zaščita slovenskega
jezika
5. člen
(1) Izdajatelj, ki je
ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, mora razširjati
programske vsebine v slovenskem jeziku, ali pa morajo biti
na ustrezen način prevedene v slovenščino, razen kadar so v prvi vrsti
namenjene bralcem, poslušalcem oziroma gledalcem iz druge jezikovne skupine.
(2) Izdajatelj lahko v
tujem jeziku razširja programske vsebine, namenjene jezikovnemu izobraževanju.
(3) Razlog oziroma namen razširjanja programskih vsebin
v tujem jeziku mora biti posebej opredeljen na vidnem mestu nosilca teh vsebin
z razvidnimi grafičnimi, optičnimi ali akustičnimi znaki v slovenskem jeziku.
(4) Če so programske
vsebine namenjene madžarski oziroma italijanski narodni skupnosti, jih lahko izdajatelj razširja v
jeziku narodne skupnosti.
(5) Kadar se programske
vsebine, zaradi aktualnosti, neposrednosti in avtentičnosti obveščanja
javnosti, ali zaradi neizogibnih časovnih, tehničnih ali drugih nepričakovanih
ovir, izjemoma razširjajo v tujem jeziku, se uporabi določba tretjega odstavka
tega člena.
(6) Določba prvega
odstavka tega člena smiselno velja tudi za nosilce informacij iz tretjega
odstavka 2. člena tega zakona.
Svoboda izražanja
6. člen
Dejavnost medijev temelji
na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in
dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna
mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri
ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in
profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih
avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.
Svoboda razširjanja programskih vsebin iz drugih
držav
7. člen
Republika Slovenija
zagotavlja svobodo razširjanja in sprejemanja programskih vsebin iz drugih
držav na njeno območje in lahko v posameznih primerih omejuje to svobodo le v
skladu z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, in tem zakonom.
Prepoved spodbujanja k
neenakopravnosti in nestrpnosti
8. člen
Prepovedano je z razširjanjem
programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi
neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko,
spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.
3. oddelek
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZDAJATELJA
Izdajatelj medija
9. člen
(1) Izdajatelj medija (v
nadaljnjem besedilu: izdajatelj) je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost razširjanja programskih vsebin,
v skladu s tem zakonom.
(2) Izdajatelj samostojno
oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno
izvajanje.
(3) Dejavnost izdajatelja
lahko obsega tudi ustvarjanje oziroma produkcijo programskih vsebin.
Posebni pogoji za ustanovitev in
vpis izdajatelja v sodni register
10. člen
(1) Za izvajanje
dejavnosti razširjanja programskih vsebin se lahko v Republiki Sloveniji
ustanovi in vpiše v sodni register pravna ali fizična oseba iz prejšnjega
člena, če poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
- da ima sedež oziroma stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji;
- da je sedež uredništva
v Republiki Sloveniji.
(2) Pogoji iz prejšnjega
odstavka ne veljajo, če s tem pisno soglaša Ministrstvo za kulturo Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(3) Pri izdaji soglasja
iz prejšnjega odstavka pristojno ministrstvo upošteva pomen medija za razvoj na
področju javnega obveščanja in slovenske kulture.
Jurisdikcija Republike Slovenije
11. člen
(1) Ne
glede na določbe prejšnjega člena velja domneva, da je izdajatelj
televizijskega programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, kadar ima v
Sloveniji svoj sedež ali samo izdajatelj ali pa samo uredništvo, drugi od obeh
pa je v državi, članici Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ali v tretji državi, pod pogojem, da programske
vsebine s svojim delom razširjajo večinoma ljudje, zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v Republiki
Sloveniji.
(2) Kadar pomemben del
programskih vsebin televizijskega programa s svojim delom razširjajo ljudje,
zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v Republiki Sloveniji, drug pomemben del pa ljudje,
zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v drugi državi,
članici EU, velja domneva, da je izdajatelj tega programa pod jurisdikcijo
Republike Slovenije, če ima v njej sedež vsaj njegov izdajatelj, ne glede na
sedež uredništva.
(3) Kadar pomemben del
programskih vsebin televizijskega programa s svojim delom razširjajo ljudje,
zaposleni oziroma pogodbeno angažirani v tretjih državah, velja domneva, da je izdajatelj tega
programa pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če je program začel z
razširjanjem programskih vsebin na podlagi slovenskega zakona, in če je
ohranjena trdna poslovna vez med njim in slovenskim gospodarstvom.
(4) Če
se za izdajatelja televizijskega programa ne morejo uporabiti določbe iz
prejšnjih odstavkov tega člena, in če izdajatelj televizijskega programa ne
sodi pod jurisdikcijo kake druge države, članice EU, ali podpisnice Evropske
konvencije o čezmejni televiziji, se šteje, da je pod jurisdikcijo Republike Slovenije
izdajatelj, ki:
- uporablja frekvenco, ki mu
jo je dodelil pristojni organ v Republiki Sloveniji;
- ne uporablja frekvence iz
prejšnje alinee, vendar pa uporablja satelitske zmogljivosti, ki pripadajo
Republiki Sloveniji;
- ne uporablja niti frekvence niti
satelitskih zmogljivosti
iz prejšnjih dveh alinej, vendar pa uporablja satelitsko zemeljsko postajo, ki
je nameščena v Republiki Sloveniji.
Razvid medijev
12. člen
(1) Izdajatelj mora pred
začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v
razvid.
(2) V
predlogu za vpis v razvid je treba navesti:
- ime medija;
- ime ali firmo in sedež
oziroma stalno prebivališče izdajatelja;
- odgovorno osebo izdajatelja,
kadar je izdajatelj pravna oseba;
- zvrst in časovni
interval razširjanja medija;
- ime in priimek odgovornega
urednika;
- sedež uredništva
oziroma odgovornega urednika;
- način in predvideno
območje razširjanja programskih vsebin;
- jezik razširjanja
programskih vsebin;
- vire in način financiranja;
- podatke o osebah, ki
imajo najmanj pet (5) odstotni lastniški ali upravljalski delež oziroma delež
glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika in
tednika ter radijskega in televizijskega programa.
(3) Predlogu za vpis v razvid morajo
biti priložena dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev iz 10. člena tega
zakona, dokazilo o vpisu v sodni register, temeljni pravni akt izdajatelja, ki
je v skladu s tem zakonom, ter programska zasnova, ki je v skladu s tem zakonom. Izdajatelj radijskega ali televizijskega
programa mora pred začetkom oddajanja priložiti kopije pogodb, sklenjenih s
kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic na delih, ki
se bodo radiodifuzno izvajala na njegovem programu.
(4) Izdajatelj ne more
priglasiti medija, katerega ime bi bilo enako imenu medija, ki je že vpisan v
razvid.
13. člen
(1) Pristojno ministrstvo
mora medij vpisati v razvid, če so s strani predlagatelja izpolnjeni vsi
predpisani pogoji iz tega zakona, in izdati odločbo o vpisu v razvid najpozneje
v petnajstih (15) dneh od prejema predloga za vpis, ali pa v istem roku
zahtevati dopolnitev predloga.
(2) Če predlagatelj ne
izpolnjuje pogojev za vpis v razvid, pristojno ministrstvo izda odločbo o zavrnitvi vpisa.
Vodenje razvida
14. člen
(1) Izdajatelj mora o
spremembi podatkov iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona in o
prenehanju delovanja obvestiti pristojno ministrstvo v petnajstih (15) dneh od
nastanka spremembe oziroma od prenehanja.
(2) Izdajatelj mora dati
pristojnemu ministrstvu tudi druge podatke, kadar jih le-to zahteva zaradi
izvajanja veljavnih predpisov s področja medijev.
(3) Izdajatelj radijskega ali
televizijskega programa mora vsako leto do konca meseca marca poslati pisno poročilo o
izvajanju dejavnosti in uresničevanju programske zasnove Agenciji za
telekomunikacije in radiodifuzijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
Agencija).
(4) Izdajatelj tiskanega
medija mora pošiljati obvezen izvod vsake izdaje Narodni univerzitetni knjižnici.
(5) Podatki iz razvida,
razen podatkov o virih in načinu financiranja ter programskih zasnov radijskih
in televizijskih programov, ki še niso začeli oddajati, so dostopni
zainteresirani javnosti. Način vodenja razvida, ter postopek za vpis v razvid
in za posredovanje podatkov iz njega, natančneje določi pristojni minister.
Izbris iz razvida
15. člen
(1)
Pristojno ministrstvo izbriše medij iz razvida v naslednjih primerih:
- če izdajatelj v
štiriindvajsetih (24) mesecih po vpisu v razvid ne pridobi dovoljenja za
izvajanje dejavnosti iz 105. člena tega zakona, kadar je to dovoljenje potrebno
po tem zakonu, ali če se mu to dovoljenje trajno prekliče, oziroma preneha
veljati;
- če izdajatelj kljub
pisnemu opozorilu nadaljuje
s hudimi kršitvami zakona;
- če medij ne deluje več
kot šest (6) mesecev, razen v primerih, ko izhaja v daljših časovnih
intervalih;
- če izdajatelj ne
izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid.
(2) Pristojno ministrstvo
lahko izbriše iz razvida
radijski ali televizijski program le na podlagi
odločitve ali predhodnega soglasja Agencije.
(3) O izdaji odločbe o
izbrisu radijskega ali televizijskega programa iz razvida pristojno ministrstvo
v osmih (8) dneh obvesti Agencijo.
Prepoved izvajanja dejavnosti
16. člen
(1) Izdajatelj ne sme
razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni
vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu.
(2) Pristojni inšpektor
lahko v primeru kršitev tega zakona izda odločbo o odpravi ugotovljenih
pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo.
(3) Pristojni inšpektor
lahko izdajatelju, ki razširja programske vsebine prek medija, ne da bi bil
vpisan v razvid, prepove opravljanje dejavnosti, ter mu zaseže delovne
priprave, izdelke in material,
ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
Programska zasnova
17. člen
(1) Namen izdajanja in
temeljna vsebinska izhodišča za delovanje medija določi izdajatelj s programsko
zasnovo. Programska zasnova radijskega in televizijskega programa mora
vsebovati tudi programsko shemo, ki določa:
- zvrsti programskih vsebin
oziroma njihovo razvrstitev v posamezne sklope;
- predvidena kvantitativna
razmerja med posameznimi vsebinskimi sklopi;
- predviden maksimalni obseg
oglaševalskih vsebin;
- predviden obseg lastne produkcije
in produkcije slovenskih avdiovizualnih del.
(2) Izdajatelj
televizijskega programa s programsko zasnovo določi tudi izhodiščni delež del
evropske avdiovizualne produkcije, evropskih avdiovizualnih del neodvisnih
producentov, ter slovenskih
avdiovizualnih del.
(3) Pred temeljno spremembo
ali bistveno dopolnitvijo programske zasnove mora izdajatelj pridobiti mnenje
uredništva.
(4) Za temeljno spremembo
oziroma bistveno dopolnitev programske zasnove radijskega ali televizijskega programa mora izdajatelj
pridobiti predhodno soglasje Agencije in priložiti mnenje uredništva o
nameravani spremembi oziroma dopolnitvi.
(5) Programska zasnova je
sestavni del pogodbe o zaposlitvi med izdajateljem in urednikom ter med
izdajateljem in novinarjem. Posebne pravice urednika in novinarja, ki nastanejo
zaradi sprememb
ali dopolnitev programske zasnove, se določijo s panožno kolektivno pogodbo.
(6) Določba drugega
odstavka tega člena ne velja za izdajatelje televizijskih programov iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program
namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
(7) Določbe tega člena ne
veljajo za televizijske programe, specializirane za TV prodajo ali za
samooglaševanje iz 96. člena tega zakona.
4. oddelek
PRAVICE IN OBVEZNOSTI UREDNIŠTVA
Odgovorni urednik
18. člen
(1) Vsak medij mora imeti
odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem
zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika
mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu
določen močnejši vpliv uredništva.
(2) Odgovorni urednik
odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge,
določene s temeljnim
pravnim aktom izdajatelja.
(3) Odgovorni urednik
odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Če ima medij več
odgovornih urednikov, vsak od njih odgovarja za objave informacij v tistem
programskem sklopu, za katerega
je odgovoren.
(5) Imenovanje odgovornih
urednikov radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija določa
poseben zakon.
19. člen
(1) Odgovorni urednik je lahko
oseba, ki:
- ima izkaz o aktivnem znanju
slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;
- ima izkaz o aktivnem
znanju italijanskega oziroma madžarskega jezika, v primeru ko gre za medij
madžarske ali italijanske narodne skupnosti;
- je poslovno sposobna;
- ji ni izrečena prepoved
opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja.
(2) Določbi prve in druge
alinee prejšnjega odstavka ne veljata, če se programske vsebine razširjajo v
tujem jeziku v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona.
(3) Odgovorni urednik ne more
biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto.
Uredništvo
20. člen
(1) Uredništvo sestavljajo
odgovorni urednik oziroma odgovorni uredniki, drugi uredniki in novinarji, v
skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pa lahko tudi drugi avtorji
prispevkov oziroma programski sodelavci. Pravna razmerja med izdajateljem in uredništvom
ter osnovna medsebojna razmerja znotraj uredništva so določena s temeljnim
pravnim aktom izdajatelja v skladu s tem zakonom, pri čemer ta akt določi
stopnjo avtonomije uredništva pri urejanju razmerij znotraj uredništva. V primeru, da pri izdajatelju
medija ni zaposlenih več urednikov ali novinarjev, lahko opravlja funkcijo
uredništva odgovorni urednik sam.
(2) Uredništvo, uredniki,
novinarji in avtorji drugih prispevkov so v okviru programske zasnove in v
skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja pri svojem delu neodvisni in
samostojni.
Novinarji
21. člen
(1) Novinar po tem zakonu
je oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem
informacij za objavo prek medijev in je zaposlena pri izdajatelju, ali pa samostojno kot poklic
opravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar).
(2) Urednik, novinar ali
avtor prispevka niso dolžni razkriti vira informacij, razen v primerih, ko to
določa kazenska zakonodaja.
(3) Novinarju se ne sme odpovedati
delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače,
spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja
zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s
profesionalnimi pravili, merili in standardi.
22. člen
(1) Status samostojnega
novinarja se pridobi z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri pristojnem
ministrstvu, po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev. O vpisu v razvid
odloči pristojni minister.
(2) V razvid iz prejšnjega
odstavka se vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
- da ima izkaz o aktivnem znanju
slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije;
- da opravlja novinarsko
dejavnost kot edini ali glavni poklic;
- da ima dokazila o
objavah v medijih, ki so vpisani v razvid iz 12. člena tega zakona;
- da mu ni s pravnomočno
sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti.
(3) Pristojno ministrstvo izbriše
iz razvida osebo, ki ne izpolnjuje
več pogojev iz prejšnjega odstavka.
(4) Vlada Republike Slovenije
na predlog pristojnega ministra z uredbo predpiše postopek in podrobnejša
merila za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida
samostojnih novinarjev kot javne knjige.
(5) Z uredbo iz
prejšnjega odstavka se določi način in postopek občasnega preverjanja
izpolnjevanja pogojev iz drugega odstavka tega člena, ki jih morajo za vpis v
razvid izpolnjevati samostojni novinarji.
5. oddelek
OBVEZNE PROGRAMSKE VSEBINE
Impresum
23. člen
(1)
Izdajatelj mora na vidnem mestu vsakega posameznega nosilca programskih vsebin
(npr. izvod tiska, televizijska oddaja) zagotoviti objavo naslednjih podatkov:
- ime oziroma firmo in
sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja;
- ime in priimek odgovornega
urednika oziroma odgovornih urednikov ter imena in priimke urednikov posameznih
programskih sklopov, kadar je to v skladu z notranjo organizacijo uredništva;
- ime oziroma firmo in
sedež tiskarne ter datum natisa ali ponatisa in število tiskanih izvodov, kadar gre za tiskani medij;
- datum produkcije (mesec in
leto), kadar gre za radijski in televizijski program.
(2) Določbe prejšnjega
odstavka smiselno veljajo tudi za nosilce informacij iz tretjega odstavka 2.
člena tega zakona.
(3) Določbe prvega
odstavka tega člena se ne nanašajo na nosilce programskih vsebin, ki se v
Republiki Sloveniji izdelujejo ali razmnožujejo za tujega naročnika in so
namenjeni razširjanju zunaj območja države.
(4) Ime oziroma logotip
radijskega in televizijskega programa se mora objavljati najmanj enkrat na
vsako uro oddajanja.
Obvezno objavljanje drugih podatkov
24. člen
Izdajatelj
mora na ustreznih mestih vsakega posameznega nosilca programskih vsebin
zagotoviti dosledno objavo naslednjih podatkov:
- imena avtorjev
objavljenih prispevkov, razen če posamezen avtor določi drugače;
- imena oziroma firme
imetnikov materialnih avtorskih pravic glede objavljenih programskih vsebin,
razen v tiskanih medijih in radijskih programih;
- ime pravne ali fizične osebe, ki hrani
uporabljeni predmet kulturne dediščine ali arhivalijo oziroma ustrezno
reprodukcijo;
- ime medija, po katerem
je prevzet programski prispevek ali izsek iz programskega prispevka, razen če
je z medsebojno
pogodbo določeno drugače.
Objava nujnega sporočila
25. člen
Medij mora na zahtevo
državnih organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja
brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi z resno ogroženostjo življenja,
zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine, ter varnosti
države. Za resničnost in točnost sporočila odgovarja tisti, ki ga je posredoval
mediju.
6. oddelek
PRAVICA DO POPRAVKA ALI ODGOVORA
Pravica do popravka
objavljenega obvestila
26. člen
(1) Vsakdo ima pravico od
odgovornega urednika
zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s
katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes.
(2) Objava popravka se lahko
zahteva v tridesetih (30) dneh od objave obvestila oziroma od dneva, ko je
zainteresirana
oseba zvedela za objavo, če zanjo iz objektivnih razlogov ni mogla zvedeti v
okviru danega roka.
(3) Z izrazom obvestilo je
mišljena objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes
posameznika, organizacije ali organa.
(4) Z izrazom popravek ni mišljen samo
popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrjevanih napačnih ali
neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje dejstev in
okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno
dopolnjuje navedbe v
objavljenem besedilu.
27. člen
Popravek se mora objaviti
brez sprememb in dopolnitev, na enakem ali enakovrednem mestu programskega
prostora in na enak ali enakovreden način, kot je bilo objavljeno obvestilo, na
katero se popravek nanaša.
Popravek ne sme biti nesorazmerno daljši od obvestila oziroma od dela
obvestila, na katerega se nanaša.
28. člen
(1) Kdor zahteva objavo
popravka, mora navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša, in datum
njegove objave.
(2) Popravek mora biti objavljen v prvi, če prispe
prepozno, pa v drugi izdaji oziroma oddaji medija po prejemu popravka.
(3) V isti izdaji oziroma
oddaji medija ne sme biti hkrati s popravkom objavljen komentar tega popravka ali
odgovor nanj.
29. člen
(1) Odgovorni urednik mora hraniti zapise
vseh objavljenih programskih vsebin najmanj petnajst (15) dni po njihovi objavi
ter zainteresirani osebi na njene stroške izročiti ustrezno kopijo posameznega
zapisa, in sicer najpozneje v treh (3) dneh od prejema pisne zahteve zainteresirane osebe.
(2) Kopija iz prejšnjega
odstavka je lahko zainteresirani osebi izročena izključno v osebno rabo. Ne sme
se razmnoževati in javno priobčevati brez soglasja izdajatelja, razen v okviru
sodnega postopka.
30. člen
Objava popravka se lahko zahteva tudi, če je
bilo obvestilo objavljeno prek medija, ki je prenehal delovati. Upravičenec
lahko od tedanjega izdajatelja oziroma od njegovega pravnega naslednika
zahteva, da na svoje stroške poskrbi za objavo popravka v določenem drugem mediju, ki je po obsegu in kvaliteti
razširjanja programskih vsebin primerljiv s prvim.
31. člen
Odgovorni
urednik mora objaviti popravek, razen v naslednjih primerih:
- če se zahtevani
popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba;
- če zahtevani popravek
ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu;
- če bi bila objava
popravka v nasprotju z zakonom;
- če zahteve za objavo
popravka s strani državnega organa ali pravne osebe ni podpisala pooblaščena
oseba;
- če je popravek napisan
žaljivo;
- če je zahtevani
popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih
se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se
neposredno nanaša;
- če je bila zahteva za
objavo popravka dana po preteku roka iz tega zakona;
- če je bila zahtevana
objava popravka z isto vsebino, kot jo ima zahtevani popravek, o katerem teče
spor pred sodiščem zaradi zavrnitve ali neustreznosti načina njegove objave.
32. člen
Če zainteresirana oseba v
roku osem (8) dni od objave obvestila pisno napove, da bo zahtevala objavo
popravka, mora odgovorni urednik hraniti zapis obvestila, za katerega se
zahteva popravek, dokler ni končan sodni postopek.
33. člen
(1) Če odgovorni urednik
ne objavi popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki
zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za
objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore, na
katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, prek katerega je bilo
objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek.
(2) Tožba se lahko vloži
najpozneje v tridesetih (30) dneh po preteku roka za objavo popravka, oziroma od
dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v
skladu s tem zakonom.
34. člen
(1) V sporih za objavo
popravka mora biti prvi narok za glavno obravnavo v osmih (8) dneh od vložitve
tožbe pri sodišču.
(2) Toženec mora odgovoriti na
tožbo najpozneje na glavni obravnavi.
(3) V vabilu sodišče
opozori tožnika, da se šteje, kot da bi umaknil tožbo, če ne pride na prvi
narok, toženca pa, da je sodba lahko izdana tudi v njegovi odsotnosti.
35. člen
(1) Obravnava o tožbi za
objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je
odvisna toženčeva dolžnost objave popravka.
(2) V sporih glede objave
popravka sodišče zavrne tožbeni zahtevek, če ugotovi, da ni prizadeta pravica
ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere
popravka po zakonu ni treba objaviti.
36. člen
Z uvedbo kazenskega postopka
zaradi dejanja, ki je bilo storjeno z objavo obvestila, na katero se nanaša
popravek, se ne prekine postopka za objavo popravka.
37. člen
Če se po vložitvi tožbe
pri sodišču zamenja odgovorni urednik medija, sme tožnik do konca glavne
obravnave spremeniti tožbo in namesto prvotno toženega tožiti novega
odgovornega urednika. Za tako spremembo tožbe ni potrebna privolitev prvotno
toženega in ne privolitev novega odgovornega urednika.
38. člen
(1) Sodišče mora izdati sodbo
najpozneje v treh dneh po končani glavni obravnavi.
(2) Overjen prepis sodbe
vroči sodišče strankam najpozneje v treh dneh od dneva, ko je bila sodba
izdana.
(3) Če sodišče ugodi
tožbenemu zahtevku, naloži s sodbo tožencu, da mora objaviti popravek v roku in
na način, določen z zakonom.
(4) Odgovorni urednik mora pri
objavi popravka navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen
izrek.
39. člen
(1) Zoper sodbo sodišča prve
stopnje lahko stranki v treh (3) dneh od njene vročitve vložita pritožbo na
višje sodišče.
(2) Pritožba se ne vroči
nasprotni stranki v odgovor. Pravočasno in dovoljeno pritožbo pošlje sodišče
prve stopnje z vsemi spisi sodišču druge stopnje v dveh dneh od dneva, ko je
bila vložena.
(3) Sodišče druge stopnje mora
odločiti o pritožbi v treh (3) dneh od dneva, ko prejme pritožbo in spise.
(4) Zoper sodbo sodišča
druge stopnje je dovoljena revizija.
40. člen
Overjen prepis
pravnomočne sodbe, s katero je sodišče naložilo objavo popravka, pošlje sodišče
takoj tudi odgovornemu uredniku medija, prek katerega mora biti popravek
objavljen.
41. člen
Če se po pravnomočni
sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija,
preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.
Pravica do odgovora na objavljeno
informacijo
42. člen
(1) Pravica do odgovora
je namenjena zagotavljanju javnega interesa po objektivni, vsestranski in
pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja
o javnih zadevah.
(2) Vsakdo ima pravico od
odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov odgovor na
objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo,
bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni
informaciji.
43. člen
(1) Odgovor se mora objaviti
brez sprememb in dopolnitev, razen pravopisnih popravkov.
(2) Odgovorni urednik ima
pravico, da od avtorja pred objavo zahteva skrajšanje odgovora.
(3) Glede odgovora se
smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona, s tem da lahko odgovorni
urednik zavrne objavo vsebinsko enakih odgovorov, potem ko je enega že objavil.
(4) Odgovorni urednik
lahko zavrne objavo odgovora tudi v primeru, če se v odgovoru navajajo
neresnični ali nedokazljivi podatki ali trditve.
(5) Če so po mnenju
odgovornega urednika neresnični ali nedokazljivi le nekateri podatki ali
trditve, ne sme zavrniti objave, ne da bi prej pozval avtorja, naj take podatke
in trditve iz odgovora izloči.
Skupni določbi
44. člen
(1) V postopku sodnega
varstva se glede pravice do odgovora smiselno uporabljajo določbe tega oddelka
glede postopka v zvezi s pravico do popravka.
(2) Če ni s tem zakonom
drugače določeno, se v sodnih sporih v zvezi z objavo popravka ali odgovora
smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.
7. oddelek
JAVNE INFORMACIJE
Dostop do javnih informacij
45. člen
(1) Državni organi,
organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni
zavodi in javna podjetja, ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo
javno službo (v nadaljnjem besedilu: javne osebe), morajo dajati resnične,
popolne in pravočasne informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za
objavo prek medijev.
(2) Za objavo prek medija
lahko zbirajo informacije po tem členu uredniki, novinarji in drugi avtorji
programskih prispevkov.
(3) Javne osebe s
pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost, ter določijo
odgovorno osebo, ki
zagotavlja javnost dela.
(4) Osebe iz drugega
odstavka tega člena imajo pravico dostopa do informacij pod enakimi pogoji. Javne osebe jim lahko odrečejo dajanje informacij le v naslednjih
primerih:
- če so zahtevane informacije na predpisan način določene za državno,
vojaško ali uradno tajnost ali za poslovno skrivnost;
- če bi to pomenilo kršitev tajnosti osebnih podatkov v skladu z
zakonom, razen če se z njihovo objavo lahko prepreči hujše kaznivo dejanje ali
neposredna nevarnost za življenje ljudi in njihovo premoženje;
- če bi to škodilo sodnemu ali predkazenskemu postopku.
(5) Javna oseba, ki ne da
zahtevane informacije, mora najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pisno
obrazložiti razloge za zavrnitev, če to zahteva odgovorni urednik medija.
(6) Javna oseba lahko zahteva
nadomestilo dejanskih stroškov za prepis zahtevanih informacij.
(7) Avtor programskega prispevka,
ki je od odgovorne osebe iz tretjega odstavka tega člena prejel informacijo in
odgovorni urednik, nista odškodninsko in kazensko odgovorna za vsebinsko točno
objavo te informacije. Za resničnost in točnost takšne informacije odgovarja
javna oseba, ki jo je dala.
8. oddelek
OGLAŠEVALSKE VSEBINE
Oglasi
46. člen
(1) Oglaševalske vsebine po
tem zakonu so oglasi in
druge vrste plačanih obvestil (v nadaljevanjem besedilu: oglasi), katerih
objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom, da bi s tem pospeševala
pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti,
pridobivala poslovne partnerje, ali
si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime. Oglasi se objavljajo za plačilo
ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom samooglaševanja.
(2) Za
oglase po tem zakonu ne štejejo naslednje programske vsebine:
- obveščanje izdajatelja
v zvezi s programskimi
vsebinami njegovega medija (npr. napovedi lastnih izdaj oziroma oddaj);
- stranski programski izdelki,
ki neposredno izhajajo iz programskih vsebin tega medija;
- neodplačne objave v
zvezi z izvajanjem javnih služb, kulturnih prireditev in dobrodelnih akcij ter akcij, ki so splošnega pomena
za varnost prebivalcev Republike Slovenije;
- neodplačno
predstavljanje umetniških del;
- neodplačno navajanje
producentov, organizatorjev ali sponzorjev oziroma donatorjev umetniških del ter kulturno-umetniških
prireditev in
dobrodelnih akcij, v okviru medijske predstavitve teh del, prireditev oziroma
akcij.
(3) Oglaševalske vsebine
se morajo povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih
vsebin medija.
(4) Neodplačno objavljeni
oglasi morajo biti posebej označeni kot taki.
47. člen
(1) Prepovedano je
prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca,
da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine. Za
prikrito oglaševanje odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik. V primeru prikritega
oglaševanja velja domneva, da je bilo storjeno z namenom.
(2) Pri oglaševanju je
prepovedano uporabljati tehnične postopke, ki bralcem, poslušalcem oziroma
gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih vsebin.
(3) Z oglaševanjem se ne sme:
- prizadeti spoštovanja
človekovega dostojanstva;
- vzpodbujati rasne,
spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti;
- vzpodbujati dejanj, ki
škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine;
- žaliti verskih ali
političnih prepričanj;
- škoditi interesom
uporabnikov.
(4) Oglaševanje
alkoholnih pijač prek medijev in na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega
zakona je prepovedano, razen če je z zakonom določeno drugače.
48. člen
Oglaševanje tobačnih
izdelkov, zdravil in medicinskih pripomočkov ter zdravstvenih storitev urejajo
posebni zakoni.
49. člen
(1) Oglasi, katerih
pretežno ciljno občinstvo so otroci, ali v katerih nastopajo otroci, ne smejo
vsebovati prizorov nasilja, pornografije in drugih vsebin, ki bi lahko
škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako
drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok.
(2) Oglaševanje ne sme
moralno ali psihično prizadeti otrok. Zato se z oglasi ne sme:
- vzpodbujati otrok k nakupu
proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti;
- vzpodbujati otrok, da
bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup proizvodov ali storitev;
- izkoriščati posebnega
zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe;
- neupravičeno
prikazovati otrok v nevarnih situacijah.
50. člen
(1) Za resničnost in
točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je odgovoren njegov naročnik, za
skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko zasnovo medija pa izdajatelj.
(2) Naročnik oglasa ne
sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost medija.
51. člen
(1) Oglasi se obvezno
razširjajo v slovenščini oziroma v slovenskem prevodu, razen če se razširjajo v
tujem jeziku v skladu s
tem zakonom.
(2) Mediji italijanske
oziroma madžarske narodne skupnosti lahko objavljajo oglase v jeziku narodne
skupnosti.
Sponzoriranje
52. člen
(1) Sponzoriranje po tem
zakonu je katera koli oblika prispevanja k financiranju programskih vsebin s strani
fizične ali pravne osebe, ki to stori z namenom promocije svojega imena ali
firme, blagovne znamke, oziroma svoje podobe v javnosti.
(2) Sponzor televizijskih
programov ne sme izvajati dejavnosti razširjanja programskih vsebin ali
produkcije avdiovizualnih del.
53. člen
(1) Sponzor ne sme vplivati na
sponzorirane vsebine in na njihovo razporejanje v programski shemi ter s tem
omejevati uredniške neodvisnosti medija.
(2) Sponzorirane vsebine ne
smejo vzpodbujati prodaje oziroma nakupa ali dajanja v najem izdelkov ali storitev
sponzorja ali tretje osebe, še posebej ne s posebnim predstavljanjem teh
izdelkov ali storitev.
54. člen
Sponzoriranje s strani
tobačne industrije in veletrgovine ter izdelovalcev in veletrgovcev z zdravili
in medicinskimi pripomočki oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev se uredi s
posebnim zakonom.
55. člen
(1) Poročila in
aktualno-informativne programske vsebine ne smejo biti sponzorirane. Druge
informativne programske vsebine v medijih se lahko sponzorirajo le v primerih,
določenih z zakonom, ki ureja volilno kampanjo.
(2) Vsaka sponzorirana
programska enota (npr. članek, oddaja in podobno) mora biti jasno označena kot
takšna, z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega znaka.
(3) Sponzorjevo ime ali
njegov znak mora biti v televizijskih programih naveden na začetku in na koncu
sponzorirane oddaje.
9. oddelek
ZAŠČITA PLURALNOSTI IN RAZNOVRSTNOSTI
MEDIJEV
Omejitve lastništva
56. člen
(1) Izdajatelj splošno -
informativnega
tiskanega dnevnika ter fizična in pravna oseba ali skupina povezanih oseb, ki
ima v kapitalu oziroma premoženju tega izdajatelja več kot dvajset (20)
odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih
oziroma glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega
oziroma televizijskega programa, niti ne more izvajati radijske in televizijske
dejavnosti.
(2) Izdajatelj radijskega
oziroma televizijskega programa ter fizična ali pravna oseba ali skupina
povezanih oseb, ki ima v njegovem premoženju več kot dvajset (20) odstotni
lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma
glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj oziroma soustanovitelj
izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika.
(3) Izdajatelj, pravna
ali fizična oseba, ali skupina povezanih oseb iz prvega in iz drugega odstavka
tega člena ima lahko največ dvajset (20) odstotni lastniški delež ali dvajset
(20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v premoženju
drugega izdajatelja, razen v primerih, ko ta zakon določa drugače.
Povezane osebe
57. člen
(1) Povezane osebe po tem
zakonu so osebe, ki so med seboj upravljalsko, kapitalsko ali drugače povezane
tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko oziroma
poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oziroma tako, da ima
ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o
financiranju in poslovanju oziroma odločanju o programski zasnovi medija.
(2) Za
povezane osebe iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti osebe, ki so med seboj
povezane:
- po krvnem sorodstvu kot
ožji družinski člani (starši, otroci, bratje in sestre, posvojitelji in
posvojenci);
- z zakonsko zvezo ali
izvenzakonsko skupnostjo;
- po svaštvu kot ožji
družinski člani zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja;
- tako, da je ena oseba
oziroma osebe, ki štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj,
imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je
udeležena pri upravljanju druge osebe z najmanj dvajset (20) odstotki
glasovalnih pravic;
- tako, da je pri obeh
osebah ista oseba oziroma osebe, ki štejejo za povezane po drugih točkah tega
člena, skupaj, imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na
podlagi katerih je udeležena pri upravljanju vsake od njiju z najmanj dvajset
(20) odstotki glasovalnih pravic;
- tako, da tvorijo
koncern po zakonu o gospodarskih družbah;
- kot člani uprave ali
nadzornega sveta z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo, in osebe, ki
štejejo za povezane s člani uprave ali nadzornega sveta te družbe po drugih
točkah tega člena.
Omejevanje koncentracije
58. člen
(1) Za pridobitev dvajset
(20) ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža
glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega
programa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva, ki soglasje
izda po predhodnem mnenju Agencije.
(2) Za pridobitev dvajset
(20) ali več odstotkov lastninskega ali upravljalskega deleža oziroma deleža
glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega
dnevnika je potrebno pridobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.
(3)
Pristojno ministrstvo izdajo soglasja iz prvega in drugega odstavka tega člena zavrne v
naslednjih primerih:
- kadar bi izdajatelj
radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleža imel prevladujoč
položaj na oglaševalskem trgu, tako da bi njegov delež prodaje oglaševalskega
prostora v posameznem
radijskem ali televizijskem programu presegel trideset (30) odstotkov glede na
celoten radijski ali televizijski oglaševalski prostor v Republiki Sloveniji;
- kadar bi si izdajatelj
radijskega ali televizijskega programa s pridobitvijo deleža ustvaril
prevladujoč položaj v medijskem prostoru, tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi
podjetji dosegel več kot štirideset (40) odstotno pokritost območja Republike
Slovenije s signalom programov, glede na celotno pokritost tega območja z vsemi
radijskimi ali
televizijskimi programi;
- kadar bi izdajatelj
enega ali več splošno - informativnih tiskanih dnevnikov sam ali prek vpliva na
eno ali več odvisnih podjetij s pridobitvijo deleža imel prevladujoč položaj na
trgu, tako da bi število prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo štirideset (40) odstotkov vseh
prodanih izvodov splošno - informativnih tiskanih dnevnikov v Republiki Sloveniji.
(4) V delež iz prvega in
drugega odstavka tega člena se vštevajo deleži gospodujočega in odvisnih
podjetij izdajateljev.
Nezdružljivost opravljanja
radijske in televizijske dejavnosti
59. člen
(1) Posamezen izdajatelj
lahko izvaja samo radijsko ali pa samo televizijsko dejavnost, razen če je z
zakonom urejeno drugače.
(2) Določba prejšnjega
odstavka ne velja, če izdajatelj pridobi ustrezno dovoljenje na podlagi 105.
člena tega zakona.
Nezdružljivost opravljanja
oglaševalske ter
radijske in televizijske
dejavnosti
60. člen
Oglaševalska
organizacija, katere dejavnost je zbiranje, oblikovanje in posredovanje oglasov, ter fizična ali pravna
oseba, ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oziroma premoženju te
organizacije več kot deset (10) odstotni lastniški delež ali več kot deset (10)
odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ne more biti izdajatelj ali ustanovitelj izdajatelja radijskega oziroma
televizijskega programa, niti imeti več kot dvajset (20) odstotni delež v
kapitalu ali dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih
pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa.
Nezdružljivost opravljanja
telekomunikacijske ter
radijske in televizijske
dejavnosti
61. člen
(1) Operater, ki izvaja
telekomunikacijske storitve, določene v 111. členu tega zakona ali v zakonu, ki ureja
telekomunikacije, ne more biti tudi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa in ne
sme razširjati programskih ali oglaševalskih vsebin, razen kadar pridobi
dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti iz 105. člena tega
zakona.
(2) Operaterju se izda dovoljenje iz tretjega odstavka
105. člena tega zakona ob smiselnem upoštevanju meril iz drugega odstavka 104.
člena tega zakona.
Varstvo konkurence
62. člen
Za izdajatelje medijev in
operaterje veljajo predpisi o varstvu konkurence. V postopkih organa, pristojnega za varstvo
konkurence, ki se nanašajo na koncentracije izdajateljev medijev in
operaterjev, kot udeleženec v postopku sodeluje pristojno ministrstvo, pri
tistih, ki se nanašajo na izdajatelje radijskih in televizijskih programov, pa
tudi Agencija.
Deleži tujih oseb
63. člen
Določbe tega oddelka
veljajo tudi za tuje pravne in fizične osebe, ne glede na to, v kateri državi
imajo svoj sedež oziroma stalno prebivališče, razen če je s tem zakonom
določeno drugače.
10. oddelek
PREGLEDNOST NAD UPRAVLJANJEM MEDIJEV
Objava podatkov v Uradnem
listu Republike Slovenije
64. člen
(1) Izdajatelj mora vsako
leto najpozneje do konca februarja objaviti v Uradnemu listu Republike
Slovenije naslednje podatke: ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe
oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki ima v njegovem premoženju najmanj pet
(5) odstotni delež kapitala ali najmanj pet (5) odstotni delež upravljalskih
oziroma glasovalnih pravic; imena članov uprave oziroma organa upravljanja in
nadzornega organa
izdajatelja.
(2) Spremembe podatkov iz
prejšnjega odstavka mora izdajatelj sporočiti Uradnemu listu Republike
Slovenije najpozneje v tridesetih (30) dneh od njihovega nastanka.
(3) Uradni list Republike
Slovenije mora objaviti podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena najpozneje v petnajstih
(15) dneh od prejema naročila za objavo.
D r u g o p o g l a v j e
POSEBNE DOLOČBE O
RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH PROGRAMIH
1. oddelek
DEFINICIJE
Radijska in televizijska
dejavnost
65. člen
Radijska in televizijska
dejavnost po tem zakonu je izvirno razširjanje oziroma prenašanje ali oddajanje
programskih vsebin prek kablov ali po zraku, vključno prek satelita, v kodirani
ali dekodirani obliki, z namenom priobčevanja teh vsebin javnosti. V ta pojem so vključene tudi oblike medsebojnega posredovanja
radijskih in televizijskih programskih vsebin med posameznimi izdajatelji z
namenom, da bi bile priobčene javnosti.
Oddajni čas
66. člen
(1) Vse programske vsebine, ki
jih posamezen radijski ali televizijski program razširja od 0 do 24 ure posameznega dneva, se
vštevajo v dnevni oddajni čas, razen če ta zakon določa drugače.
(2) Letni oddajni čas po
tem zakonu zajema vse programske vsebine, ki jih posamezen radijski ali
televizijski program razširja v obdobju od 1. januarja do 31. decembra
posameznega leta, razen programskih vsebin, ki so iz letnega oddajnega časa
izvzete s tem zakonom.
Lastna produkcija
67. člen
(1) Za programske vsebine,
nastale v lastni produkciji, štejejo informativne, kulturno-umetniške,
izobraževalne, zabavne in kontaktne oddaje, komentirane glasbene, športne in
druge oddaje ter druge izvirne programske vsebine, katerih producent je
izdajatelj programa sam, ali pa so bile izdelane po njegovem naročilu in za
njegov račun.
(2) Če je pri izdelavi
programskih vsebin sodelovalo več izdajateljev z vložki, se v delež lastne
produkcije vsakemu šteje sorazmeren delež vložka.
(3) V kvoto lastne produkcije
se vštevajo tudi premiere in prve ponovitve slovenskih avdiovizualnih del, če ustrezajo tudi
pogojem iz 69., 70., 71 in 72. člena tega zakona.
(4) V kvoto lastne
produkcije radijskih programov se v skladu z določbami 86. člena tega zakona
všteva tudi predvajanje slovenske glasbe. Slovenska glasba po tem zakonu je glasba v slovenskem
izrazu, in zajema pojem vokalne, vokalno-instrumentalne in instrumentalne
glasbe.
(5) Oglasi, vključno z
radijsko in TV - prodajo, ter neplačana obvestila (videostrani), ne štejejo za
programske vsebine, nastale v lastni produkciji.
(6) Pristojno
ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo, s podzakonskim aktom določi
podrobnejša merila za opredelitev vsebin iz tega člena.
Slovenska avdiovizualna dela
68. člen
(1) Slovenska avdiovizualna
dela po tem zakonu so tista dela, ki so izvorno producirana v slovenskem jeziku ali dela, ki
so namenjena madžarski in italijanski narodni skupnosti v njunem jeziku, ter
dela slovenskega kulturnega izvora z drugih področij umetnosti.
(2) Avdiovizualna dela iz
prejšnjega odstavka so le tista, ki so na kakršen koli način izražena kot individualne
intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.
(3) Republika Slovenija v
skladu s 4. in 110. členom tega zakona podpira vzpostavitev in postopni razvoj
slovenske avdiovizualne industrije in vzpodbuja ustvarjanje slovenskih
avdiovizualnih del, kot so celovečerni TV filmi in drame, kulturno - umetniške
in razvedrilne serije, nanizanke, dokumentarna, izobraževalna in druga
avdiovizualna dela.
(4) Republika Slovenija vzpodbuja razvoj tehnične infrastrukture
za avdiovizualno produkcijo.
(5) Vlada Republike
Slovenije na predlog pristojnega ministra sprejme akt, s katerim določi
natančnejša merila oziroma pogoje za določitev del iz tega člena.
Evropska avdiovizualna dela
69. člen
(1) Evropska avdiovizualna
dela po tem zakonu so:
- dela, ki izvirajo iz držav,
članic EU;
- dela, ki izvirajo iz
tretjih evropskih držav, podpisnic Evropske konvencije o čezmejni televiziji
Sveta Evrope, ter izpolnjujejo določila 70. člena tega zakona;
- dela, ki izvirajo iz
tretjih evropskih držav in izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Določbi druge in
tretje alinee prejšnjega odstavka se nanašata le na
države, v katerih avdiovizualna dela držav, članic EU, niso predmet diskriminatornih ukrepov.
(3) Dela iz tretje alinee
prvega odstavka tega člena so tista, ki so bila v celoti ustvarjena v
koprodukciji producentov, ustanovljenih in registriranih v državah, članicah
EU, s producenti iz evropskih držav, s katerimi je Evropska unija sklenila
sporazume na avdiovizualnem področju, če so ta dela pretežno ustvarili avtorji
in delavci iz ene ali več evropskih držav.
70. člen
Evropska
dela iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena so tista, ki so
jih ustvarili pretežno avtorji in delavci s prebivališčem v državah iz teh
alinej, pod enim od naslednjih pogojev:
- če so bili producenti
teh del ustanovljeni oziroma registrirani v omenjenih državah;
- če je posamezno delo
nastalo pod vodstvom in dejanskim nadzorom enega ali več producentov iz teh
držav;
- če je bil prispevek
koproducentov iz teh držav prevladujoč in koprodukcijskega razmerja ni
obvladoval eden ali več producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj
teh držav.
71. člen
Glede del,
ki niso evropska
dela iz 69. in 70. člena tega zakona, temveč so nastala v okviru bilateralnih
koprodukcijskih pogodb, sklenjenih med državami, članicami EU, in tretjimi
državami, velja domneva, da so to evropska dela, kadar večinski delež vseh
produkcijskih stroškov krijejo koproducenti iz
Evropske unije, in kadar produkcija ni nadzorovana s strani enega ali več
producentov, ustanovljenih oziroma registriranih zunaj območja držav, članic
EU.
72. člen
Glede del, ki niso
evropska dela iz 69. in 70. člena tega zakona, temveč so nastala pretežno z
delom avtorjev in delavcev s prebivališčem v eni ali več državah, članicah EU,
velja domneva, da gre v takšnih primerih za evropska dela v premem sorazmerju s
skupnim deležem koproducentov iz Evropske unije pri kritju vseh stroškov produkcije.
Avdiovizualna dela neodvisnih
producentov
73. člen
(1)
Neodvisni producent avdiovizualnih del po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu:
neodvisni producent) je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje štiri
pogoje:
- da je registrirana za
izvajanje dejavnosti produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v Republiki
Sloveniji ali v eni izmed držav, članic EU;
- da ni vključena v
organizacijsko strukturo oziroma pravno osebnost izdajatelja televizijskega
programa;
- da ima izdajatelj televizijskega programa
največ petindvajset (25) odstotni delež kapitala ali upravljalskih oziroma
glasovalnih pravic v njenem premoženju;
- da po naročilu posameznega izdajatelja
televizijskega programa ustvari največ polovico svoje produkcije na leto.
(2) Neodvisni producent
je tudi pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti
produkcije avdiovizualnih del in ima sedež v eni izmed tretjih držav, če
evropska dela tvorijo večinski delež njegove avdiovizualne produkcije v zadnjih treh letih in ob tem
izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka.
(3) Neodvisni producent
ne more biti pravna in fizična oseba, katere povprečni delež finančnih sredstev
za kritje celotnih stroškov produkcij oziroma koprodukcij, pri katerih je sodeloval v
zadnjih treh letih, ne presega deset (10) odstotkov.
(4) Na
predlog pristojnega ministra lahko vlada s podzakonskim aktom spremeni višino
deleža iz prejšnjega odstavka.
2. oddelek
POSEBNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
Pravica do kratkega poročanja
74. člen
(1) Vsak izdajatelj
radijskega ali televizijskega programa ima pod enakimi pogoji pravico do
kratkega poročanja o vseh pomembnih prireditvah in drugih dogodkih, ki so
dostopni javnosti, razen o verskem obredu.
(2) Za kratko poročanje po tem
členu šteje predvajanje poročila, ki traja največ minuto in pol, in je
predvajano v sklopu informativnega programa.
(3) Organizator
pomembnega dogodka lahko v nadomestilo zahteva od izdajatelja le plačilo
vstopnine, če je ta predvidena,
in nadomestilo za morebitne dejanske stroške, ki nastanejo zaradi izvrševanja
te organizatorjeve obveznosti.
(4) Pravica do kratkega
poročanja se mora izvajati tako, da ne moti oziroma ne ovira poteka dogodka.
(5) Pravica do kratkega poročanja se lahko omeji ali izključi,
če bi njeno izvrševanje hudo prizadelo čustva udeležencev dogodka ali ogrozilo
javno varnost in red.
(6) Izdajatelj, ki je
uveljavil pravico do kratkega poročanja, mora omogočiti izdajatelju, ki dogodka
ni mogel posneti,
enkratno uporabo svojega posnetka, ter lahko za to zahteva povrnitev
premosorazmernega dela dejanskih stroškov in navedbo svojega imena oziroma
firme ob objavi.
Pravica javnosti do spremljanja
pomembnejših dogodkov
75. člen
(1) Izdajatelj televizijskega programa ne sme na
podlagi pridobljenih izključnih pravic prenašati posameznega dogodka, ki je
pomemben za javnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi - članici EU, ali
podpisnici mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo, na način, zaradi katerega bi bilo pomembnemu delu gledalcev na
tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka.
(2) Za prenos po tem
členu šteje neposreden prenos dogodka ali kasnejši prenos, v celoti ali delno,
kadar je to potrebno iz objektivnih razlogov ali v interesu javnosti.
(3) V nasprotju s tem
zakonom je, če dogodek iz prvega odstavka tega člena na podlagi pridobljenih
izključnih pravic prenaša izdajatelj, katerega televizijski program lahko
spremlja manj kot petinsedemdeset (75) odstotkov prebivalstva Republike
Slovenije, ali pa je za sprejemanje njegovega programa potrebno dodatno plačilo
(plačljiva TV) poleg RTV prispevka in običajnega plačila za sprejem
televizijskih programov prek kabla.
(4) Vlada na predlog Agencije,
sprejme seznam najpomembnejših
dogodkov iz prvega odstavka tega člena ter v zvezi s tem izvaja druge ustrezne
ukrepe v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(5) Vlada na predlog
Sveta za radiodifuzijo sprejme akt, v katerem določi način in kriterije za oblikovanje
seznama najpomembnejših dogodkov iz tega člena, ter postopek obveznih
posvetovanj med zainteresiranimi stranmi.
3. oddelek
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI POSEBNEGA POMENA
Radijski in televizijski
programi Radiotelevizije Slovenija
76. člen
(1) Javno službo
produkcije in razširjanja nacionalnih radijskih in televizijskih programov, ki
so v javnem in kulturnem interesu Republike Slovenije, vključno z radijskimi in
televizijskimi programi italijanske in madžarske narodne skupnosti ter drugimi programi v skladu s
posebnim zakonom, izvaja javni zavod Radiotelevizija Slovenija.
(2) Ustanoviteljske pravice v
zvezi z delovanjem javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija izvaja vlada prek
pristojnega ministrstva, razen kolikor posebni zakon posamezne ustanoviteljske pravice in
obveznosti določa Svetu RTV Slovenija ali državnemu zboru.
Lokalni radijski in televizijski
programi
77. člen
(1) Lokalni radijski
program je program, ki je namenjen prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti
oziroma pokrivanju območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov
prebivalstva Republike Slovenije, in ki v oddajnem času med 6. in 20. uro
obsega najmanj trideset (30) odstotkov lokalnih vsebin lastne produkcije.
(2) Lokalni televizijski
program je
program, ki je namenjen prebivalcem ene ali več lokalnih skupnosti oziroma
pokrivanju območja, na katerem živi največ deset (10) odstotkov prebivalstva
Republike Slovenije, in ki v oddajnem času med 8. in 24. uro obsega najmanj
trideset (30) odstotkov
lokalnih vsebin lastne produkcije.
(3) Minimalni čas
oddajanja lokalnega televizijskega programa znaša tri (3) ure dnevno in štiri
(4) dni v tednu.
(4) Izjemoma lahko pridobi
status lokalnega radijskega ali televizijskega programa tudi program, ki ne dosega predpisanega deleža
lokalnih vsebin lastne produkcije iz tega člena, če se tak program razširja na
demografsko ogroženem ali gospodarsko nerazvitem območju, in če na tem območju
ni drugega lokalnega radijskega oziroma televizijskega programa.
78. člen
(1)
Izdajatelj iz tega člena lahko pridobi status lokalnega radijskega oziroma
televizijskega programa, če izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:
- da je v programu
zagotovljeno objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev lokalne
skupnosti ter uravnoteženo predstavljanje različnih mnenj in stališč o
političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, pomembnih za
njihovo življenje in delo;
- da je imenovan programski
odbor, v katerem so zastopani interesi lokalne skupnosti s področja gospodarstva, kulture,
izobraževanja in športa ter izdajatelja programa;
- da so programske
vsebine pretežno lokalnega značaja in jih sooblikujejo prebivalci lokalne
skupnosti;
- da razširjajo
programske vsebine iz življenja in dela Slovencev v zamejstvu, pripadnikov
italijanske in madžarske skupnosti ter Romov, če so vidne in slišne na
območjih, kjer te skupnosti živijo;
- da je v primerjavi z
ostalimi radijskimi oziroma televizijskimi programi, ki izpolnjujejo kriterije
iz tega člena in oddajajo na istem območju, v dnevnem času tega programa
zagotovljen večji delež programskih vsebin lokalnega značaja.
(2) Programski odbor iz
druge alinee prejšnjega odstavka, ki ima najmanj tri (3) člane, spremlja
uresničevanje programske zasnove, seznanja odgovornega urednika s svojimi
stališči in predlogi, daje mnenje k programski zasnovi in opravlja druge naloge
v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi programskega odbora. Akt o
ustanovitvi programskega odbora ter njegove spremembe oziroma dopolnitve mora
izdajatelj v petnajstih
(15) dneh po sprejemu poslati v vednost Agenciji.
(3) Odločbo o dodelitvi
statusa lokalnega radijskega ali televizijskega programa izda Agencija, po
predhodnem mnenju pristojnega ministrstva.
(4) Agencija lahko v
primeru, če lokalni radijski ali televizijski program ne izpolnjuje več
predpisanih pogojev iz tega člena, status z odločbo odvzame in o tem obvesti
pristojno ministrstvo.
Regionalni radijski in televizijski
programi
79. člen
(1)
Regionalni radijski ali televizijski program je program, ki je namenjen prebivalcem
območja (pokrajine, mesta), na katerem živi več kot deset (10) in ne več kot
petdeset (50) odstotkov prebivalcev Republike Slovenije in ki v oddajnem času
med 6. in 20. uro obsega najmanj trideset (30) odstotkov regionalnih vsebin lastne produkcije za radijski
program in v oddajnem času med 8. in 24. uro najmanj trideset (30) odstotkov za
televizijski program.
(2) Regionalni program lahko
ustvarja, praviloma pripravlja in oddaja en izdajatelj, ali pa se z namenom razširjanja takšnega
programa organizacijsko in programsko povežejo izdajatelji lokalnih radijskih
ali televizijskih programov.
(3) Minimalni čas
oddajanja regionalnega televizijskega programa znaša pet (5) ur dnevno in se
mora predvajati vsakodnevno.
(4) Glede izpolnjevanja
pogojev za pridobitev statusa regionalnega radijskega ali televizijskega
programa in za izvajanje njegove dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe
prejšnjega člena.
(5) Odločbo o dodelitvi
statusa regionalnega radijskega ali televizijskega programa izda Agencija, po
predhodnem mnenju pristojnega ministrstva. Agencija lahko v primeru, če
regionalni radijski ali televizijski program ne izpolnjuje več predpisanih
pogojev, status z odločbo odvzame in o tem takoj obvesti pristojno ministrstvo.
Študentski radijski in televizijski
programi
80. člen
(1) Študentska
organizacija je lahko izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ali
obeh teh programov, če programske vsebine ustvarjajo in razširjajo večinoma
študentje in so pretežno namenjene študentski javnosti, in če uporablja
presežek prihodkov nad odhodki samo za izvajanje dejavnosti, za katero je
ustanovljena, v skladu z zakonom, ki ureja delovanje in dejavnost samoupravne
skupnosti študentov Slovenije, in s svojim temeljnim pravnim aktom.
(2) Programske vsebine
študentskega radijskega ali televizijskega programa so informacije vseh vrst in
avtorska dela, katerih namen je obveščanje ter zadovoljevanje izobraževalnih,
znanstvenih, strokovnih, umetniških, kulturnih in drugih potreb študentske in širše javnosti.
(3) Status študentskega
radijskega ali televizijskega programa v skladu s tem zakonom z odločbo
dodeljuje in odvzema Agencija ter o tem obvešča pristojno ministrstvo.
Nepridobitni radijski in
televizijski programi
81. člen
(1) Za nepridobitni
program šteje radijski program, ki v dnevnem oddajnem času obsega najmanj
trideset (30) odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških,
izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin, in televizijski program, ki v
dnevnem oddajnem času obsega najmanj trideset (30) odstotkov vsebin iz tega
odstavka.
(2) Presežek prihodkov
nad odhodki oziroma dobiček od dejavnosti iz prejšnjega odstavka sme izdajatelj
uporabiti samo za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, v skladu s svojim temeljnim
pravnim aktom.
(3) Plače zaposlenih ter
nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora pri izdajatelju ter
druga nadomestila (potni stroški, dnevnice itd.) ne smejo presegati tarif, ki
jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v kulturi določajo za
javne zavode.
(4) Odločbo o dodelitvi
ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, po
predhodnem mnenju Sveta za radiodifuzijo, izda pristojno ministrstvo.
Programi posebnega pomena
82. člen
(1) Republika Slovenija v
skladu s 4. členom tega zakona podpira dejavnost radijskih in televizijskih
programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega
zakona, ki so posebnega pomena za slovensko kulturo s sredstvi državnega
proračuna in RTV prispevka.
(2) Za pripravo programskih vsebin
lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov se
izloči tri (3) odstotke sredstev RTV prispevka.
(3) Za izgradnjo,
vzdrževanje in obratovanje oddajno prenosnega omrežja za posredovanje programov
iz 77., 79., 80. in 81. člena se sredstva zagotavljajo
iz državnega proračuna
(4) Za programe iz prvega
odstavka tega člena kolektivna organizacija avtorjev določi posebne do največ
dvajset (20) odstotkov znižane tarife za uporabo avtorskih del, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
avtorske in sorodnih pravic.
(5) Natančnejše merila za
opredelitev in financiranje lokalnih oziroma regionalnih ter informativnih,
kulturnih, izobraževalnih, zabavnih in drugih vsebin iz tega zakona določi
pristojno ministrstvo, na predlog Sveta za radiodifuzijo.
(6) Pristojno ministrstvo
na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme podzakonski akt, v katerem se v
skladu s tem zakonom podrobneje določijo postopek in pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa
programov posebnega pomena.
4. oddelek
POVEZOVANJE TELEVIZIJSKIH IN RADIJSKIH
PROGRAMOV V MREŽE
Programske
televizijske in radijske mreže
83. člen
(1)
Izdajatelji televizijskih in radijskih programov, ki nimajo statusa programov posebnega pomena iz
prejšnjega člena, se lahko programsko povezujejo v širše, regionalne ali
nacionalne mreže, z regionalnim ali širšim pokrivanjem območja, pod naslednjimi
pogoji:
- da vsak od povezanih
izdajateljev oddaja na območju, za katerega mu je bilo izdano radijsko dovoljenje, najmanj dve (2)
uri programa lastne produkcije dnevno;
- da skupna lastna produkcija
povezanih izdajateljev, ki je izdelana v slovenskem jeziku, in v katero se ne
všteva program iz prejšnje alinee, dnevno obsega najmanj petindvajset (25) odstotkov
programskih vsebin, ki se oddajajo prek mreže;
- da vsak od povezanih
izdajateljev pridobi predhodno soglasje Agencije, če bi se zaradi povezovanja v
mrežo bistveno spremenila njegova programska zasnova;
- da povezani izdajatelji oblikujejo skupno programsko
zasnovo in pisni pravni akt o načinu njenega izvajanja, ter oba dokumenta
pošljejo pristojnemu ministrstvu zaradi vpisa v razvid, v skladu z določbami
12. člena tega zakona;
- da povezani izdajatelji s
posebnim aktom imenujejo odgovornega urednika skupnega programa, ki odgovarja za razširjanje
programskih vsebin
v skladu s tem zakonom, in akt o imenovanju pošljejo pristojnemu ministrstvu v
petnajstih (15) dneh pred začetkom delovanja mreže.
(2) Nacionalna programska
mreža po tem zakonu je televizijski ali radijski program iz tega člena, ki
dosega več kot petdeset (50) odstotkov prebivalcev Republike Slovenije.
(3) Regionalna ali
nacionalna mreža iz tega člena se glede programskih zahtev in omejitev iz 5.
oddelka tega poglavja obravnava kot enoten televizijski ali radijski program,
razen če določbe tega člena določajo drugače.
5. oddelek
PROGRAMSKE ZAHTEVE IN OMEJITVE
1. pododdelek
TEMELJNO
Zaščita otrok in
mladoletnikov
84. člen
(1) Televizijski programi ne
smejo predvajati
prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih
oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju
otrok in mladoletnikov.
(2) Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka, se lahko ob upoštevanju osnovnih estetskih in moralnih
kriterijev, ki jih sprejme izdajatelj v skladu z načelom objektivnega poročanja
o resničnih dogodkih, prikazujejo prizori nasilja v poročilih in
aktualno-informativnih oddajah.
(3) Ob upoštevanju kriterijev
iz prejšnjih odstavkov lahko televizijski programi od 24 do 5 ure predvajajo
tudi programske vsebine, ki vsebujejo prizore nasilja in erotike.
(4) Programske vsebine iz
prejšnjega odstavka morajo biti jasno in razumljivo označene z vizualnim
simbolom, pred začetkom njihovega predvajanja pa mora biti objavljeno akustično
in vizualno opozorilo, da niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta
starosti.
(5) Določbe tega člena se
smiselno uporabljajo tudi za radijske programe.
(6) Pristojni minister lahko
prepiše dodatne ukrepe za varstvo otrok in mladoletnikov v skladu s tem
zakonom.
(7) Ukrepi iz prejšnjega
odstavka se lahko nanašajo tudi na varstvo otrok in mladoletnikov pred
razširjanjem vsebin iz tega člena prek tiskanih medijev in elektronskih publikacij.
2. pododdelek
PROGRAMSKI DELEŽI
Delež lastne
produkcije
85. člen
(1) Delež lastne
produkcije, mora obsegati najmanj dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega
časa vsakega televizijskega programa, od tega najmanj šestdeset (60) minut med
18. in 22. uro, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(2) Ponovitev radijske
ali televizijske oddaje mora biti jasno označena. V delež iz prejšnjega
odstavka se lahko všteva samo še prva ponovitev oddaje, razen ponovitev
televizijskih pogovornih programov.
(3) Najmanj trideset (30)
odstotkov dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa morajo obsegati
vsebine lastne produkcije, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
Delež slovenske glasbe v
radijskih programih
86. člen
(1) Najmanj deset (10) odstotkov
dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa mora obsegati slovenska
glasba.
(2) V delež iz tretjega
odstavka prejšnjega člena se lahko všteva največ dvajset (20) odstotkov
dnevnega oddajnega časa, v katerem se predvaja slovenska glasba.
(3) Določbe tega člena ne
veljajo za radijske programe madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Delež slovenskih avdiovizualnih
del
87. člen
(1) Izdajatelj vsakega
televizijskega programa si mora prizadevati za to, da slovenska avdiovizualna dela obsegajo
pomemben delež letnega oddajnega časa.
(2) Slovenska avdiovizualna dela
morajo v vsakem televizijskem programu izdajatelja obsegati najmanj dva (2)
odstotka letnega oddajnega časa. Izdajatelj mora vsako leto povečevati delež
teh del v primerjavi z njegovim obsegom v letnem oddajnem času v prejšnjem
letu, dokler ta delež ne obsega najmanj pet (5) odstotkov letnega oddajnega
časa, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) V letni oddajni čas
iz tega člena niso vključeni oglasi in TV - prodaja.
88. člen
Delež programskih vsebin
lastne produkcije iz 85. člena tega zakona, razen vsebin, določenih v tretjem
odstavku 89. člena tega zakona, in delež slovenskih avdiovizualnih del iz
prejšnjega člena, se vštevata v delež evropskih avdiovizualnih del, če te
vsebine ustrezajo pogojem, določenim v 69., 70., 71.
in 72. členu tega zakona.
Delež evropskih avdiovizualnih
del
89. člen
(1) Izdajatelj televizijskega
programa si mora prizadevati za to, da bodo evropska avdiovizualna dela obsegala večinski delež
njegovega letnega oddajnega časa.
(2) Izdajatelj, ki ne
dosega obsega deleža evropskih avdiovizualnih del iz prejšnjega odstavka, mora
vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z njegovim obsegom v letnem
oddajnem času v prejšnjem letu, pri čemer je minimalni izhodiščni delež dvajset
(20) odstotkov letnega oddajnega časa, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) V letni oddajni čas
iz tega člena se ne všteva čas, namenjen poročilom, športnim dogodkom, igram,
oglaševanju, teletekstu
in TV - prodaji.
(4) Določbe tega člena ne
veljajo za izdajatelje televizijskih programov iz 77.,
79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu
občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
(5) Določba drugega odstavka tega
člena ne velja za Radiotelevizijo Slovenija.
Delež evropskih avdiovizualnih
del neodvisnih producentov
90. člen
(1) Izdajatelj
televizijskega programa si mora prizadevati za to, da bo delež evropskih
avdiovizualnih del neodvisnih producentov v programih obsegal najmanj deset
(10) odstotkov letnega oddajnega časa.
(2) Izdajatelj, ki ne
dosega obsega deleža evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz
prejšnjega odstavka, mora vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z
njegovim obsegom v letnem oddajnem času v prejšnjem letu, dokler ta delež ne
obsega najmanj deset (10) odstotkov letnega oddajnega časa, če ni s tem zakonom
določeno drugače.
(3) Vsaj polovica del iz
tega člena mora biti izdelana v zadnjih petih (5) letih.
(4) V letni oddajni čas
iz tega člena niso vključena poročila, športni dogodki, igre, oglaševanje,
teletekst in TV - prodaja.
(5) Določba drugega
odstavka tega člena ne velja za Radiotelevizijo Slovenija.
(6) Določbe tega člena ne
veljajo za izdajatelje televizijskih programov iz 77.,
79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen program namenjen lokalnemu občinstvu
in ni vključen v nacionalno programsko mrežo.
Letna poročila o
doseženih deležih
91. člen
(1) Izdajatelj televizijskega programa mora
vsako leto do konca meseca februarja posredovati pristojnemu ministrstvu in
Agenciji razčlenjene podatke o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v
letnem oddajnem času za preteklo leto. Znotraj tega deleža morajo biti posebej prikazani podatki o deležih lastne produkcije,
slovenskih avdiovizualnih del ter avdiovizualnih del neodvisnih producentov in
podatki o deležu novih avdiovizualnih del iz tretjega odstavka prejšnjega
člena.
(2) Izdajatelj, ki v
letnem oddajnem času ne doseže večinskega deleža evropskih avdiovizualnih del
iz 89. člena tega zakona in deleža avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz
90. člena tega zakona, mora v roku iz prejšnjega odstavka pristojnemu
ministrstvu in Agenciji poročati o objektivnih razlogih, zaradi katerih ni mogel izpolniti svojih zakonskih
obveznosti. Pristojno ministrstvo v soglasju z Agencijo izda mnenje o utemeljenosti
izdajateljevih razlogov in sproži druge ustrezne ukrepe.
(3) Določbe prvega in
drugega odstavka tega člena ne veljajo za izdajatelje televizijskih programov
iz 77., 79. in 80. člena tega zakona, če je posamezen
program namenjen lokalnemu občinstvu in ni vključen v nacionalno programsko
mrežo.
Posebne programske zahteve do
Radiotelevizije Slovenija
92. člen
(1) Evropska
avdiovizualna dela morajo zaobsegati večinski delež v letnem oddajnem času
televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija.
(2) Slovenska avdiovizualna
dela morajo na 1. in 2. TV programu Radiotelevizije Slovenija skupaj obsegati
najmanj
petindvajset (25) odstotkov letnega oddajnega časa.
(3) Avdiovizualna dela
neodvisnih producentov morajo obsegati najmanj deset (10) odstotkov letnega
oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija.
(4) V letni oddajni čas
iz tega člena se ne vštevajo oglasi, poročila, športni dogodki, igre, teletekst
in TV prodaja.
(5) Določbe drugega in
tretjega odstavka tega člena ne veljajo za televizijske programe italijanske in
madžarske narodne skupnosti.
3. pododdelek
RADIJSKO IN TELEVIZIJSKO OGLAŠEVANJE
Omejitve oglaševanja
93. člen
(1) Oglasi na
televizijskih programih morajo biti načeloma
objavljeni v posebnih programskih sklopih oziroma blokih, tako da so optično in
zvočno jasno ločeni od drugih programskih vsebin.
(2) Oglasi se prek
televizijskega programa ne smejo predvajati:
- med trajanjem
posameznih programskih enot oziroma oddaj, razen če so predvajani na takšen
način, da ne trpi vsebinska celovitost oddaje, pri čemer se upoštevajo njena
narava in dolžina ter v ta namen predvideni premori v njenem poteku;
- na način, s katerim bi
bile kršene pravice imetnikov avtorske in sorodnih pravic.
(3) Pri oddajanju
programske enote oziroma oddaje, ki je sestavljena iz medsebojno ločenih
samostojnih delov (npr. športni dogodki), lahko televizijski program predvaja
oglase le med koncem prejšnjega samostojnega dela in začetkom naslednjega
oziroma med prekinitvami in odmori.
(4) Oglaševanje ni
dovoljeno med televizijskim ali radijskim predvajanjem državne proslave in
verskega obreda.
(5) Oddajanje
avdiovizualnih del, kot so celovečerni filmi ter televizijski filmi in kulturno
- umetniška avdiovizualna dela (razen serijskih filmov, nadaljevank, nanizank
in razvedrilnih oddaj), ki trajajo več kot 45 minut, se lahko prekine z oglasi
le enkrat v okviru 45 minut. Dodatna prekinitev je dovoljena le v primeru, če
je posamezno delo iz tega člena najmanj 20 minut daljše od dveh ali več 45
minutnih intervalov.
(6) Televizijske oddaje,
ki niso zajete v tretjem, četrtem ali petem odstavku tega člena, se lahko
prekinejo z oglaševanjem tako, da med dvema premoroma za oglaševanje preteče
najmanj 20 minut.
(7) Radijske in televizijske
informativne in dokumentarne oddaje, oddaje z versko vsebino in otroške oddaje,
ki so krajše od 30 minut,
se ne smejo prekinjati z oglasi. Če so daljše od 30 minut, veljajo za te oddaje
določbe o časovnih intervalih prekinitev iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe petega
odstavka tega člena ne veljajo za programe Radiotelevizije Slovenija ter za
lokalne, regionalne,
študentske in nepridobitne televizijske programe.
Omejitve oglaševanja za posebne
radijske in televizijske programe
94. člen
(1)
Radiotelevizija Slovenija ne sme prekinjati radijskih in televizijskih
programskih enot, kot so na primer radijske igre in druge oblike režiranih radijskih oddaj,
radiofonski eseji, celovečerni filmi ter televizijski filmi (razen serijskih
filmov, nanizank in razvedrilnih oddaj), in oddaj, ki imajo kulturni,
umetniški, znanstveni ali izobraževalni značaj, s predvajanjem oglaševalskih vsebin, in sicer ne glede na
dolžino trajanja posamezne programske enote iz tega člena.
(2) Na
tretjem programu Radia Slovenija ne smejo biti predvajane oglaševalske vsebine.
(3) Za lokalne, regionalne,
študentske in nepridobitne
televizijske in radijske programe se smiselno uporabljajo določbe prvega
odstavka tega člena.
Druge oglaševalske vsebine
95. člen
(1) TV - prodaja po tem
zakonu so oglaševalske vsebine, ki v zameno za plačilo ponujajo javnosti
možnost neposrednega nakupa ali najema posameznih proizvodov, nepremičnin,
opravljanje storitev, oziroma prenos pravic ali obveznosti.
(2) TV - prodaja mora
spoštovati merila iz 49. člena tega zakona in ob tem ne sme ponujati
mladoletnikom možnosti sklepanja pogodb za nakup ali najem blaga ali storitev.
(3) Določbe 47., 48., 50., 51. in 93. člena tega zakona veljajo tudi za TV
- prodajo.
(4) Določbe tega zakona,
ki urejajo TV - prodajo, se smiselno uporabljajo tudi za radijsko prodajo, za
prodajna TV okna in za informativno propagandne oddaje, razen če je z zakonom
določeno drugače.
(5) Prodajno TV okno je širši
programski sklop TV - prodaje, ki brez prekinitve traja najmanj petnajst (15)
minut, in ga oddaja izdajatelj na televizijskem programu, ki
ni v celoti specializiran za TV - prodajo.
(6) Informativno
oglaševanje je odplačno predvajanje radijskih programskih vsebin, ki prek
obveščanja oziroma seznanjanja javnosti o splošno zanimivih temah posredno
oglašujejo določeno podjetje, storitve ali izdelke. Za informativno oglaševanje
v radijskih programih veljajo le določbe o omejitvah oglaševanja v dnevnem oddajnem
času, ne pa tudi omejitve oglaševanja na uro.
(7) Informativno
oglaševanje mora biti kot takšno posebej označeno z akustičnimi znaki.
(8) Izdajatelji radijskih in televizijski
programov ne smejo, kot pogodbeni partnerji naročnika oglaševalskih vsebin iz
tega člena, delovati tudi kot njegovi zastopniki pri naročanju blaga in
storitev.
Specializirani televizijski programi
96. člen
(1) Glede televizijskih programov,
specializiranih za TV - prodajo ali za samooglaševanje, se smiselno uporabljajo
določbe 1., 2., 3., 7., 8., 9. in 10. oddelka prvega
poglavja tega zakona, določbe prvega in tretjega pododdelka 5. oddelka in
določbe 7. in 8. oddelka drugega
poglavja, ter določbe tretjega in petega poglavja tega zakona.
(2) V televizijskih programih,
specializiranih za TV prodajo, skupni obseg oglasov in drugih oblik oglaševanja
(z izjemo prodajnih TV - oken) ne sme presegati dvajset (20) odstotkov dnevnega oddajnega časa. Skupni
obseg oglasov, v katerega niso vključena TV - prodaja in druga plačana obvestila,
ne sme preseči petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
(3) V televizijskih programih,
specializiranih za samooglaševanje, skupni obseg TV - prodaje, oglasov in drugih oblik
oglaševanja (z izjemo prodajnih TV - oken) ne sme presegati dvajset (20)
odstotkov dnevnega oddajnega časa. Skupni obseg oglasov, v katerega niso
vključena TV - prodaja in druga plačana obvestila, ne sme preseči petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa. V okviru
cele ure lahko ti programi predvajajo največ dvajset (20) odstotkov oglasov in
TV - prodaje.
Omejitve obsega oglaševanja
97. člen
(1) Skupni obseg oglasov, TV -
prodaje oziroma radijske prodaje in drugih plačanih obvestil v radijskem ali
televizijskem programu ne sme presegati dvajset (20) odstotkov dnevnega
oddajnega časa in ne dvajset (20) odstotkov v celi uri, razen kadar ta zakon
določa drugače.
(2) Skupni obseg oglasov, v
katerem niso vključena
TV prodaja in druga plačana obvestila, v televizijskem programu ne sme
presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa, razen kadar ta zakon
določa drugače.
(3) Dnevni oddajni čas iz
prejšnjih odstavkov ne vključuje prodajnih TV oken.
(4) Največje dovoljeno
število prodajnih TV oken na dan je osem (8). Njihovo skupno trajanje ne sme
presegati treh (3) ur na dan. Biti morajo jasno označena kot prodajna TV okna,
z optičnimi in akustičnimi znaki.
(5) Omejitve iz tega člena se ne
nanašajo na vsebine, določene v drugem odstavku 46. člena tega zakona.
(6) Določbe tega člena,
razen določb prejšnjega odstavka, ne veljajo za programe Radiotelevizije
Slovenije ter za lokalne, regionalne, študentske in nepridobitne radijske in
televizijske programe.
Omejitve obsega oglaševanja za
posebne radijske
in televizijske programe
98. člen
(1) Skupni obseg oglasov
in drugih plačanih obvestil, objavljenih prek programov Radiotelevizije
Slovenija, ne sme presegati petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa.
(2) Skupni obseg oglasov,
objavljenih v programih Radiotelevizije Slovenija, ne sme presegati deset (10)
odstotkov dnevnega oddajnega časa.
(3) Delež oglasov in
drugih plačanih obvestil v programih Radiotelevizije Slovenija v okviru cele
ure ne sme preseči dvanajst (12) minut, v času med 18. in 23. uro pa v okviru
cele ure ne sme preseči devet (9) minut.
(4) Radijska in TV -
prodaja v programih Radiotelevizije Slovenija je prepovedana v času od 18. do
23. ure. Ne glede na določbo šestega odstavka prejšnjega člena za prodajna TV
okna v programih Radiotelevizije Slovenija veljajo določila četrtega odstavka
prejšnjega člena.
(5) Obseg oglasov in
drugih plačanih obvestil v lokalnih, regionalnih, študentskih in nepridobitnih
radijskih in televizijskih programih ne sme presegati petnajst (15) odstotkov
dnevnega oddajnega časa in ne dvanajst (12) minut na uro.
(6) Radijska in TV - prodaja v
radijskih in televizijskih programih iz prejšnjega odstavka ni dovoljena.
(7) Plačana video
obvestila v lokalnih, regionalnih, študentskih in nepridobitnih televizijskih
programih ter v televizijskih programih, ki pokrivajo največ petdeset (50)
odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, in ki so vidni ali slišni izključno
znotraj njenih meja, se ne vštevajo v delež oglasov
po tem zakonu, če njihovo skupno trajanje dnevno ne presega dnevnega trajanja
drugih oddaj, v katerega se ne vštevajo oglasi.
Posebna omejitev za novinarje
in voditelje poročil
99. člen
(1) Novinarji in voditelji
televizijskih
poročil ne smejo nastopati v oglaševanju.
(2) Prepoved iz
prejšnjega odstavka velja tudi za novinarje in voditelje poročil radijskih
programov RTV Slovenija.
6. oddelek
SVET ZA RADIODIFUZIJO
Svet za radiodifuzijo
100. člen
(1) Svet za
radiodifuzijo je neodvisno strokovno telo, ki izvaja naslednje naloge:
- daje Agenciji pobude za
izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev iz
tega zakona ter sprejema letni načrt izvajanja tega nadzora;
- sprejema odločitve o izdaji in
odvzemu ter o prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske
dejavnosti ter daje Agenciji obvezujoče predloge in soglasja k izdaji, odvzemu
in prenosu dovoljenj za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti;
- sprejema odločitve o podelitvi oziroma odvzemu statusa lokalnega,
regionalnega in študentskega radijskega ali televizijskega programa in predlaga
Agenciji izdajo ustreznih aktov;
- daje pristojnemu ministrstvu
predhodno mnenje o podelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali
televizijskega programa;
- sprejema odločitve za predhodno
mnenje Agencije v zvezi z omejevanjem koncentracije;
- ocenjuje stanje na področju
radijskih in televizijskih programov;
- predlaga pristojnemu ministru
podrobnejša merila za opredelitev lokalnih in regionalnih vsebin, postopek in
pogoje za pridobitev statusa programov posebnega pomena, ter merila za vsebine
lastne produkcije in druge vsebine radijskih in televizijskih
programov iz tega zakona;
-
daje soglasje k predpisu, s katerim
se določi postopek izdaje, spremembe, podaljšanja ali razveljavitve, ter
vsebina odločbe o izdaji dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske
dejavnosti;
-
predlaga način in kriterije za
oblikovanje seznama dogodkov, pomembnih za javnost Republike Slovenije, in
postopek obveznih posvetovanj med zainteresiranimi stranmi, ter oblikuje
predlog Agencije za vsebino tega seznama;
-
predlaga pristojnemu ministrstvu strategijo razvoja radijskih in
televizijskih programov v Republiki Sloveniji;
-
pripravlja za državni zbor letna poročila oziroma ocene
stanja na področju radiodifuzije in predloge za izboljšanje stanja;
- izvaja druge naloge v skladu s tem
zakonom in aktom o ustanovitvi.
(2) Svet za radiodifuzijo
sestavlja sedem (7) članov, ki jih na osnovi javnega poziva imenuje državni
zbor. Kandidate predlagajo:
- slovenske univerze (kandidate s področja prava,
telekomunikacij in informatike);
- Kulturniška zbornica Slovenije
(kandidate s področja avdiovizualne kulture);
- Gospodarska zbornica Slovenije
(kandidate s področja ekonomije);
-
Društvo novinarjev Slovenije (kandidate s področja novinarstva
in komunikologije).
(3) Ne glede na določbe
prejšnjega odstavka lahko državni zbor izbira tudi med kandidati, ki svojo
kandidaturo vložijo sami, če so strokovnjaki s področij iz prejšnjega odstavka.
(4) Svet za radiodifuzijo ima predsednika, ki ga
imenujejo člani sveta izmed sebe.
(5) Mandat predsednika in
članov je pet (5) let. Po izteku mandata so lahko ponovno imenovani.
(6) Natančnejšo
organizacijo in način delovanja Sveta za radiodifuzijo v skladu s tem zakonom
določi državni zbor v aktu o ustanovitvi.
101. člen
Člani
Sveta za radiodifuzijo ne morejo biti:
- funkcionarji, poslanci
in delavci, zaposleni v državnih organih;
- člani vodstev
političnih strank;
- delavci, ki so redno
zaposleni pri izdajatelju radijskega ali televizijskega programa, ali v
oglaševalski organizaciji;
- osebe, ki imajo kot zunanji
sodelavci sklenjeno pogodbeno razmerje z izdajateljem radijskega ali
televizijskega programa, ali z oglaševalsko organizacijo;
- osebe, ki imajo v lasti
več kot en (1) odstotek kapitala ali upravljalskih oziroma glasovalnih pravic v
premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali v oglaševalski
organizaciji.
102. člen
(1) Član sveta je lahko
predčasno razrešen:
- če to sam zahteva;
- če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo
odvzema prostosti;
- zaradi trajne izgube
delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije;
- če ne izpolnjuje več
pogojev za člana sveta;
- če ne ravna v skladu z zakonom;
- če se neopravičeno ne
udeležuje sej sveta.
(2) Član sveta je
predčasno razrešen, ko državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz
prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. Pobudo za
predčasno razrešitev na podlagi druge do vključno šeste alinee prejšnjega
odstavka lahko da državnemu zboru Agencija
ali neposredno Svet za radiodifuzijo.
103. člen
(1) Sredstva za delo
Sveta za radiodifuzijo se zagotovijo iz državnega proračuna, na predlog
Agencije. S sredstvi po
nalogu Sveta za radiodifuzijo upravlja Agencija.
(2) Člani sveta imajo pravico do
povračila stroškov in do nagrade za svoje delo, v skladu z aktom o ustanovitvi.
(3) Tehnično, strokovno, finančno
in administrativno podporo za delovanje Sveta za radiodifuzijo izvaja Agencija.
7. oddelek
DOVOLJENJE ZA IZVAJANJE
RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE DEJAVNOSTI
104. člen
(1) Postopek javnega
razpisa vodi in opravi izbiro Agencija, na podlagi obvezujočega predloga Sveta
za radiodifuzijo.
(2) V
postopku izbire med zainteresiranimi ponudniki se upošteva zlasti učinkovitost uporabe frekvenc ter
naslednja merila glede izvajanja radijske oziroma televizijske dejavnosti:
- obseg lastne produkcije
oziroma produkcije slovenskih
avdiovizualnih del iz 68. člena tega zakona;
- politično nevtralnost
programa;
- žanrsko in tematsko raznovrstnost programske ponudbe;
- stopnjo razvitosti
radiodifuzije na določenem območju;
- doseženo stopnjo
pokritosti razpisanega območja z istim programom;
- mnenje pristojnega
organa lokalne skupnosti o utemeljenosti pokrivanja območja z novim programom;
- zagotovilo, da lokalna skupnost
podpira lokalni oziroma regionalni radijski ali televizijski program;
- ekonomsko stanje
prosilca, tehnično in kadrovsko usposobljenost za oddajanje radijskega ali
televizijskega programa;
- število potencialnih
uporabnikov (poslušalcev ali gledalcev);
- dosedanje izkušnje
ponudnika na področju radiodifuzije;
- trajanje (obseg) programa.
(3) Nacionalni radijski
ali televizijski program ima pri izbiri prednost pred drugimi ponudniki na
tistih območjih, ki jih ne pokriva, ali jih ne pokriva na dovolj kvalitetni
tehnični ravni.
(4) Pri izbiri se
prednostno upošteva poseben pomen radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega zakona.
(5) Kadar gre za enake ali
podobne programske ponudbe, ima pri izbiri izdajatelja programa, ki bi pokrival manjše območje
(ene ali več lokalnih skupnosti oziroma regije), prednost ponudnik s sedežem na
območju, kateremu je program namenjen.
(6) Agencija sme med
izbiranjem zahtevati od ponudnikov pojasnila, vendar pri tem ne sme zahtevati, dovoliti
ali ponuditi možnosti kakršne koli spremembe vsebine ponudbe.
Dovoljenje za izvajanje radijske ali
televizijske dejavnosti
105. člen
(1) Dovoljenje za izvajanje
radijske ali televizijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda Agencija
na podlagi postopka, ki ga določa zakon, ki ureja telekomunikacije, in pod
pogoji iz tega zakona.
(2) Kadar dejavnost
izdajatelja radijskega ali televizijskega programa ni vezana na uporabo
frekvenc, Agencija izda dovoljenje brez javnega razpisa, na podlagi odločbe o vpisu v
razvid medijev.
(3) Agencija izda dovoljenje
iz prejšnjega odstavka v petnajstih (15) dneh od prejema popolne vloge.
106. člen
(1)
Odločba o izdaji dovoljenja iz prejšnjega člena ima naslednje obvezne sestavine:
- podatke o izdajatelju
programa;
- podatke o vrsti dejavnosti,
za katero je dovoljenje izdano;
- ime programa;
- programske pogoje, ki jih
mora izdajatelj upoštevati pri razširjanju programa;
- določitev območja
pokrivanja z izbranim programom;
- značilnosti in standarde delovanja
telekomunikacijskega omrežja, ki se uporablja za izvajanje dejavnosti;
- tehnične pogoje, ki jih
mora izdajatelj izpolnjevati za uporabo frekvenc;
- podatke o dodeljenih
frekvencah;
- rok za začetek uporabe
frekvenc;
- čas veljavnosti dovoljenja.
(2) Zadnje štiri alinee
prejšnjega odstavka se ne uporabljajo v primerih, ko se dovoljenje nanaša na
programe iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Dovoljenje se izda za
določen čas, ki ne sme biti krajši od petih (5) in ne daljši od desetih (10)
let, in se lahko podaljša pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja
telekomunikacije.
(4) Izdajatelj mora
začeti izvajati dejavnost najpozneje v enem (1) letu od dne dokončnosti odločbe
o izdaji dovoljenja, razen če je s to odločbo določeno drugače.
(5) Agencija natančne
podatke o izdaji, spremembi, podaljšanju ali o preklicu dovoljenja v osmih (8)
dneh sporoči pristojnemu ministrstvu.
(6) Postopek za izdajo,
spremembo, podaljšanje ali razveljavitev odločbe o izdaji dovoljenja ter
podrobnejše določbe o vsebini dovoljenja v skladu s tem zakonom na predlog
Agencije in v soglasju s Svetom za radiodifuzijo določi pristojni minister.
Plačilo za razširjanje
programskih vsebin
107. člen
(1) Izdajatelji radijskih in
televizijskih programov
plačujejo letno pristojbino za razširjanje programskih vsebin, katere višino
določi vlada s podzakonskim aktom. Na višino pristojbine vpliva velikost
območja, ki ga s programskimi vsebinami pokriva posamezen radijski ali
televizijski program, in število
prebivalcev na pokrivanem območju.
(2) Pristojbina iz
prejšnjega odstavka se plačuje v državni proračun in usmerja za namene
proračunskega sklada za avdiovizualne medije iz 110. člena tega zakona.
(3) V aktu iz prvega
odstavka tega člena vlada določi, da izdajatelji radijskih in televizijskih
programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena tega
zakona in izdajatelji, ki razširjajo programske vsebine pretežno na demografsko
ogroženih območjih, plačujejo pristojbine po znižani stopnji.
8. oddelek
NADZOR
Upravni in inšpekcijski
nadzor nad izvajanjem zakona
108. člen
Upravni in inšpekcijski nadzor
nad izvajanjem tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za kulturo.
Nadzor nad izvajanjem programskih
zahtev in omejitev
109. člen
(1) Strokovno nadzorstvo nad izvajanjem
določb tega zakona na osnovi pobud Sveta za radiodifuzijo opravlja Agencija.
(2) V okviru strokovnega
nadzorstva Agencija:
- nadzoruje izvajanje
programskih zahtev in omejitev, ki po tem zakonu veljajo za radijske in
televizijske programe (5. oddelek drugega poglavja);
- nadzoruje izvajanje
zakonskih določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena (3.
oddelek drugega poglavja).
(3)
Agencija ima pravico in dolžnost:
- pisno opozoriti izdajatelja
in odrediti, da se nepravilnosti,
ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, in ki ne sme biti krajši od
enega (1) meseca in ne daljši od šestih (6) mesecev, kadar ugotovi, da
izdajatelj radijskega ali televizijskega programa krši določbe tega zakona ali
podzakonskih aktov,
sprejetih na njegovi podlagi, ali ratificirano mednarodno pogodbo;
- začasno preklicati
dovoljenje za izvajanje dejavnosti največ za tri (3) mesece;
- trajno preklicati
dovoljenje za izvajanje dejavnosti, če izdajatelj, kljub začasnemu preklicu iz
prejšnje alinee, svoje dejavnosti najpozneje v tridesetih (30) dneh po začetku
ponovnega oddajanja ne uskladi z zahtevami Agencije;
- začasno prepovedati
objavljanje oglaševalskih vsebin (oglasi, sponzorstvo) največ za tri (3)
mesece, če ugotovi, da izdajatelj kljub opozorilu in postavljenemu roku iz prve
alinee tega odstavka krši določbe zakona, ki urejajo oglaševanje ali
sponzoriranje; v primeru ponovne kršitve začasno preklicati dovoljenje za
izvajanje dejavnosti; v primeru ponavljajočih se kršitev pa trajno preklicati dovoljenje za izvajanje
dejavnosti.
(4) Zoper odločbo iz
prejšnjega odstavka pritožba ni dovoljena. Možen je upravni spor.
(5) Če Agencija pri
opravljanju strokovnega nadzora ugotovi kršitev, je dolžna podati predlog za
uvedbo postopka o prekršku
v primeru suma storitve prekrška po tem zakonu.
(6) Če Agencija ugotovi,
da se razširja na območje Republike Slovenije iz tujine program v nasprotju s
tem zakonom in z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, o tem
nemudoma obvesti pristojno
ministrstvo.
9. oddelek
SKLAD ZA AVDIOVIZUALNE MEDIJE
Proračunski sklad
110. člen
(1) Na
podlagi tega zakona Republika Slovenija ustanovi proračunski sklad za
avdiovizualne medije pri pristojnem ministrstvu, kot evidenčni račun v okviru
računa proračuna, za ločeno vodenje prejemkov in izdatkov z namenom izvajanja
državne podpore razvoju avdiovizualne produkcije na področju medijev.
(2) Proračunski sklad za
avdiovizualne medije se odpre za obdobje veljavnosti tega člena.
(3) Viri financiranja proračunskega sklada so:
- sredstva iz državnega
proračuna;
- letne pristojbine za
razširjanje programskih vsebin iz 107. člena tega zakona;
- mesečne pristojbine za
tehnično razširjanje programskih vsebin iz 112. člena tega zakona.
(4) Glede obračunavanja
in plačevanja dajatev iz prejšnjega odstavka, prisilne izterjave, zamudnih
obresti in drugih vprašanj postopka se uporabljajo določbe zakona o davčnem
postopku. Pristojno ministrstvo zagotovi pristojnemu davčnemu organu podatke o
zavezancih, ki jih ta potrebuje za izterjavo
neplačanih dajatev iz tega člena.
(5) Na
predlog pristojnega ministra vlada določi način, postopek, pogoje in merila za
izvedbo rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz
proračunskega sklada za avdiovizualne medije, v skladu s tem zakonom in z
zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture.
10. oddelek
UPRAVLJANJE S TEHNIČNO INFRASTRUKTURO
Operaterji
111. člen
(1) Operater po tem zakonu je
pravna oseba, ki prenaša in oddaja radiodifuzne programe po prizemeljskih
omrežjih, ali prek satelitov, prek kabelsko distribucijskih ali kabelsko komunikacijskih
sistemov, ali na kakšen drug način, in tako tehnično omogoča izdajateljem
medijev razširjanje programskih vsebin do zainteresirane javnosti.
(2) Operater izvaja storitve
na podlagi dovoljenja ali drugega pravnega akta (v nadaljnjem besedilu:
dovoljenje), v skladu z zakonom, ki ureja telekomunikacije.
(3) O preklicu oziroma
prenehanju veljavnosti dovoljenja oziroma drugega akta iz prejšnjega odstavka
organ, pristojen za telekomunikacije, takoj obvesti pristojno ministrstvo.
112. člen
(1) Operater mora pod
enakopravnimi pogoji omogočiti razširjanje programov vseh izdajateljev, ki jim
je izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti
za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja, in sicer najpozneje
v roku devetdeset (90) dni od začetka oddajanja teh programov ter tako, da so
dostopni vsem uporabnikom njegovih storitev.
(2) Operater mora v roku
iz prejšnjega odstavka omogočiti neodplačno razširjanje radijskih in
televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81.
člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala
v glavni sprejemni postaji operaterja, in sicer tako, da so dostopni vsem
uporabnikom njegovih storitev.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj
operaterju omogočiti neodplačno razširjanje njegovega programa, razen
obveznosti iz naslova kolektivnega varstva avtorske in sorodnih pravic.
(4) Operater ne sme
omogočiti razširjanja radijskega ali televizijskega programa izdajatelju, ki
spada pod jurisdikcijo Republike Slovenije, če program
ni vpisan v razvid pri pristojnemu ministrstvu.
(5) Poleg programov iz
prvega in drugega odstavka tega člena, operater omogoča tudi razširjanje drugih
programov, če tako odloči programski svet iz 114. člena tega zakona.
(6) Operaterji plačujejo
posebno pristojbino za tehnično razširjanje programskih vsebin iz tega zakona
do vsakega posameznega uporabnika.
(7) Pristojbina iz
prejšnjega odstavka se določi v višini osmih (8) odstotkov prihodka operaterja,
ki ga ta dobi od vsakega uporabnika njegovih storitev, in se enkrat mesečno
plačuje v državni proračun in usmerja za namene proračunskega sklada za
avdiovizualne medije iz 110. člena tega zakona.
113. člen
(1) Operater mora priglasiti pristojnemu
ministrstvu ime in zvrst vsakega programa, ki ga prenaša in oddaja prek svojega
telekomunikacijskega sistema, ter ga obvestiti o vsaki spremembi teh podatkov,
in sicer najpozneje v osmih (8) dneh po vključitvi ali izključitvi programa oziroma po nastali spremembi.
(2) Operater lahko
prenaša in oddaja programe le na podlagi pisne pogodbe
ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost avtorskopravnih
razmerij z imetniki pravic do teh programov, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko
Slovenijo, ali z zakonom.
(3) Kopijo vsake veljavne
pogodbe ali drugega dokumenta iz prejšnjega odstavka pošlje operater
pristojnemu ministrstvu najpozneje v petnajstih (15) dneh od njene sklenitve.
(4) Operater mora obvestiti pristojno
ministrstvo o vsaki spremembi ali o prenehanju veljavnosti posamezne pogodbe
ali drugega dokumenta iz tega člena v petnajstih (15) dneh od nastanka
spremembe oziroma od prenehanja veljavnosti.
114. člen
(1) Operater oblikuje programski svet, ki v skladu
z določbami tega zakona ter s tehničnimi zmožnostmi operaterja odloča, katere
programe operater prenaša in oddaja v skladu s petim odstavkom 112. člena tega
zakona. Mandat, sestavo in druge naloge programskega sveta podrobneje določi operater z notranjim pravnim aktom.
(2) V programski svet iz
prejšnjega odstavka operater obvezno vključi člane, ki jih predlagajo lokalne
skupnosti oziroma pokrajine, katerih območje pokriva z izvajanjem
telekomunikacijskih storitev, in enako število predstavnikov različnih
interesnih skupin s tega območja.
(3) Notranji akt iz
prvega odstavka tega člena in akt o imenovanju programskega sveta ter spremembe
teh aktov pošlje operater v vednost pristojnemu ministru najpozneje v desetih
(10) dneh od njihovega
nastanka.
(4) Če operater ne ravna
v skladu z določbami tega zakona, lahko pristojno ministrstvo predlaga organu,
pristojnemu za telekomunikacije, da operaterju odvzame dovoljenje iz drugega
odstavka 111. člena tega zakona.
(5) Določbe tega člena se
ne uporabljajo, kolikor je z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, določeno
drugače.
T r e t j e p o g l a v j e
KOMUNIKACIJE IN STORITVE
1. oddelek
RAČUNALNIŠKE MEDIJSKE
KOMUNIKACIJE
Elektronske publikacije
115. člen
(1) Elektronske publikacije so mediji, s
katerimi fizične ali pravne osebe razširjajo programske vsebine prek
računalniških povezav tako, da so dostopne širši javnosti, ne glede na njihov
obseg.
(2) Za elektronske
publikacije, katerih izdajatelji so pravne osebe, se smiselno uporabljajo določbe od 1. do
vključno 8. oddelka prvega poglavja tega zakona.
(3) Za elektronske
publikacije, katerih izdajatelji so fizične osebe, se smiselno uporabljajo
določbe od 1. do vključno 8. oddelka prvega poglavja tega zakona, razen določb
5., 10., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20. in 25.
člena tega zakona.
Prenos programskih vsebin drugih
medijev
prek računalniških
povezav
116. člen
(1) Računalniške povezave
po tem zakonu so tehnološke komunikacijske poti, po katerih se lahko prenašajo
informacije, slike in zvoki do uporabnikov osebnih računalnikov.
(2) Prepovedano je
razširjati programske vsebine drugih medijev prek računalniških povezav v
nasprotju s tem zakonom.
Propagandne pobude za sklepanje
pogodb
prek računalniških povezav
117. člen
Izdajatelj medija mora
pri razširjanju oglaševalskih vsebin prek računalniških povezav, katerega namen
je neposredno sklepanje pogodbenih razmerij z uporabniki teh povezav, vsako
pobudo za sklenitev pogodbe jasno označiti kot takšno in potencialnega
pogodbenega partnerja nedvoumno opozoriti na finančne posledice, ki zanj
izhajajo iz morebitne sklenitve pogodbe.
2. oddelek
ZAŠČITENE STORITVE
Pogojno dostopne
informacijske in avdiovizualne storitve
118. člen
(1)
Prepovedano je
izdelovanje, uvoz, distribucija, prodaja, dajanje v najem ali posedovanje
naprav oziroma sredstev, ki omogočajo prost dostop do zaščitenih storitev, ki
so dostopne pogojno oziroma proti plačilu in se izvajajo na osnovi individualne
zahteve (plačljiva TV, avdio in video na zahtevo,
kodirani radijski in televizijski programi ter podobno), ne glede na tehnično
izvedbo prenosa signalov, če je to storjeno v komercialne namene in brez
avtorizacije izvajalca teh storitev.
(2) Prepovedana je
instalacija, vzdrževanje
ali zamenjava naprav oziroma sredstev iz prejšnjega odstavka, če je to storjeno
v komercialne namene.
(3) Prepovedano je javno
objavljanje poslovnih komunikacij, ki promovirajo naprave iz prvega odstavka
tega člena.
119. člen
(1) Izvajalcem zaščitenih storitev iz
prejšnjega člena je zagotovljeno sodno varstvo pravic.
(2) Upravičenec lahko
zahteva zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o
povzročitvi škode.
Č e t r t o p o g l a v j e
PREDSTAVNIKI TUJIH MEDIJEV IN TISKOVNIH AGENCIJ
Predstavniki tujih medijev
in tiskovnih agencij
v Republiki Sloveniji
120. člen
(1) Predstavniki tujih medijev
v Republiki Sloveniji po tem zakonu so dopisništva in posamezni dopisniki tujih
medijev in tiskovnih agencij.
(2) Dopisništvo ni pravna
oseba. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem dopisništva, odgovarja
izdajatelj medija oziroma tuja tiskovna agencija.
(3) Ne glede na določbe
prejšnjega odstavka se lahko dopisništvo v Republiki Sloveniji ustanovi in
registrira kot podružnica tujega podjetja v skladu z zakonom o gospodarskih
družbah, če je vpisano v register tujih dopisništev in dopisnikov iz 123. člena
tega zakona.
121. člen
Tuja tiskovna agencija
ali tuji medij po tem zakonu je pravna oseba, ki ima sedež v tujini, njena temeljna dejavnost pa
je redno zbiranje in posredovanje oziroma razširjanje informativnih programskih
vsebin.
122. člen
Tuji dopisniki po tem zakonu
so novinarji, fotoreporterji ter radijski, televizijski in filmski snemalci, ki
so, ne glede na
njihovo državljanstvo, redno zaposleni pri tujem izdajatelju medija ali pri
tuji tiskovni agenciji, ali pa imajo s tem izdajateljem oziroma agencijo
sklenjeno pogodbo in nameravajo v Republiki Sloveniji svojo dejavnost izvajati
najmanj tri (3) mesece.
Register tujih dopisništev in
dopisnikov
123. člen
(1) Z vpisom v register tujih
dopisništev in dopisnikov (v nadaljnjem besedilu: register) tuje dopisništvo
ali dopisnik pridobi akreditacijo v Republiki Sloveniji.
(2) Predlog za vpis v register vloži uprava tujega medija
ali tuje tiskovne agencije pri pristojnemu ministrstvu.
(3) Na
predlog tuje tiskovne agencije ali tujega medija se lahko v register kot njihov
dopisnik vpiše tudi oseba, ki izvaja svojo dejavnost v kaki drugi državi, če jo
občasno izvaja tudi v Republiki Sloveniji.
(4) V predlogu za vpis
dopisništva v register morajo biti navedeni naslednji podatki:
- firma in sedež tuje tiskovne
agencije oziroma izdajatelja medija, ki ustanavlja dopisništvo;
- ime medija;
- podatki o registraciji tuje tiskovne agencije
ali tujega medija v matični državi;
- sedež dopisništva v
Republiki Sloveniji;
- ime in priimek vodje
dopisništva.
(5) Vodja dopisništva je lahko
oseba, ki je akreditirana v Republiki Sloveniji kot tuji dopisnik.
(6) V predlogu
za vpis tujega dopisnika v register morajo biti navedeni naslednji podatki:
- ime in priimek dopisnika;
- datum, kraj in država
rojstva;
- državljanstvo;
- država, kraj in datum
izdaje ter številka potnega lista oziroma številka osebne izkaznice, če je tuji
dopisnik državljan Republike Slovenije;
- kraj in naslov stalnega
bivališča v tujini, kadar gre za tujega dopisnika, ki občasno biva v Republiki
Sloveniji.
(7) Predlogu iz
prejšnjega odstavka je treba priložiti:
- dokazilo, da ima tuji dopisnik v
Republiki Sloveniji zagotovljeno nastanitev;
- kratek življenjepis
tujega dopisnika;
- dve fotografiji tujega
dopisnika;
- dokazilo, da je zaposlen pri
tuji tiskovni agenciji oziroma pri izdajatelju tujega medija, ali ustrezno
pogodbo, ki jo je za izvajanje dejavnosti sklenil s tujo tiskovno agencijo ali
izdajateljem tujega medija.
(8) Za vpis
v register lahko izjemoma zaprosi tudi tuji dopisnik, ki ni zaposlen pri tuji
tiskovni agenciji ali izdajatelju tujega medija in nima sklenjene ustrezne
pogodbe za izvajanje dejavnosti, pod naslednjimi tremi pogoji:
- če vloži predlog za
vpis v register v skladu s šestim odstavkom tega člena, s prilogami iz prve,
druge in tretje alinee prejšnjega odstavka;
- če vlogi priloži
dokazilo, da dejansko sodeluje s tujo agencijo ali tujim medijem;
- če predloži mednarodno
novinarsko izkaznico.
(9) Register se vodi kot
javna knjiga. V registru se za tuja dopisništva vodijo podatki iz prve, druge,
tretje, četrte in pete alinee četrtega odstavka tega člena, za tuje dopisnike
pa podatki iz prve, druge in tretje alinee šestega odstavka tega člena, ter
podatek o tuji tiskovni agenciji ali o izdajatelju tujega medija, za katerega
je tuji dopisnik akreditiran.
Odločba o akreditaciji
124. člen
(1) Odločbo o
akreditaciji tujega dopisništva in odločbo o akreditaciji tujega dopisnika v Republiki Sloveniji izda
pristojno ministrstvo.
(2) Tuje dopisništvo ali
dopisnik pridobi pravico izvajanja dejavnosti obveščanja v Republiki Sloveniji
z dnem, ko postane odločba iz prejšnjega odstavka dokončna.
(3) Odločba o
akreditaciji tujega dopisnika velja tudi kot osebno delovno dovoljenje, razen
če je tuji dopisnik državljan Republike Slovenije.
(4) Odločba o
akreditaciji se izda tujemu dopisništvu ali dopisniku z veljavnostjo do enega
leta in se lahko podaljša, če je predlog za podaljšanje v skladu s tem zakonom
vložen pred potekom njene veljavnosti.
Izkaznica o akreditaciji
125. člen
(1) Pristojno ministrstvo
izda predlagatelju z dnem dokončnosti odločbe iz prejšnjega člena izkaznico o
akreditaciji, ki velja do poteka veljavnosti te odločbe.
(2) Če imetnik izgubi
izkaznico o akreditaciji, mu pristojno ministrstvo po objavi preklica izgubljene
izkaznice v Uradnem listu Republike Slovenije izda novo izkaznico.
(3) Vsebino in obliko
izkaznice o akreditaciji določi pristojno ministrstvo.
Sporočanje sprememb podatkov iz
registra
126. člen
(1) Vsako spremembo
podatkov, ki so vpisani v register, mora vodja tujega dopisništva oziroma tuji
dopisnik sporočiti pristojnemu ministrstvu najpozneje v petnajstih (15) dneh po
njenem nastanku.
(2) Spremembe iz prejšnjega
odstavka se vpišejo v register.
Izbris iz registra
127. člen
(1) Pristojno ministrstvo s
sklepom izbriše tuje dopisništvo iz registra v naslednjih primerih:
- po poteku veljavnosti odločbe
o akreditaciji tujega dopisništva v Republiki Sloveniji, če ni bila medtem
vložena vloga za podaljšanje akreditacije;
- če to zahteva uprava
tuje tiskovne agencije ali izdajatelja tujega medija;
- če tuja tiskovna
agencija ali izdajatelj tujega medija preneha obstajati.
(2)
Pristojno ministrstvo izbriše tujega dopisnika iz registra v naslednjih
primerih:
- po poteku veljavnosti
odločbe o akreditaciji tujega dopisnika v Republiki Sloveniji, če ni bila
medtem vložena vloga za podaljšanje akreditacije;
- če to zahteva tuji
dopisnik sam;
- če to zahteva uprava
tuje tiskovne agencije ali izdajatelja tujega medija;
- če tuji dopisnik ne
izvaja svoje dejavnosti;
- če mu je izrečena
odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;
- če mu je izrečena
stranska kazen izgona tujca iz države;
- če mu je izrečen
varstveni ukrep odstranitve tujca iz države.
Pomoč pristojnega ministrstva
128. člen
Pristojno ministrstvo
skrbi, da je tujim dopisnikom omogočen dostop do javnih informacij v skladu s
tem zakonom, in jim pri njihovem delu nudi potrebno pomoč.
P e t o p o g l a v j e
KAZENSKE DOLOČBE
129. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj -
pravna oseba:
- če se prek njegovega
medija z oglasi prizadene spoštovanje človekovega dostojanstva; vzpodbuja
rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične
nestrpnosti; vzpodbuja dejanja, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali
zaščiti okolja ali kulturne dediščine; žali verska ali politična prepričanja;
škodi interesom uporabnikov (tretji
odstavek 47. člena);
- če razširja oglase,
katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci, ali v katerih nastopajo otroci, in
le ti vsebujejo prizore nasilja, pornografije ali drugih vsebin, ki bi lahko
škodovale njihovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju, ali kako
drugače negativno vplivale na dovzetnost otrok (prvi odstavek 49. člena);
- če razširja oglase, s
katerimi se neposredno vzpodbuja otroke k nakupu proizvodov ali storitev z
izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti, ali s katerimi se
neposredno vzpodbuja otroke, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup
proizvodov ali storitev, ali s katerimi se neposredno vzpodbuja izkoriščanje
posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe, ali s katerimi se
neupravičeno prikazujejo otroci v nevarnih
situacijah (drugi odstavek 49. člena);
- če prek televizijskega
programa predvaja prizore neupravičenega oziroma pretiranega nasilja,
pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko resno škodovale duševnemu, moralnemu
ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov (prvi odstavek 84. člena), ali če
programskih vsebin iz tretjega odstavka 84. člena v nasprotju s tem zakonom
jasno in razumljivo ne označi z vizualnim simbolom, ali če pred začetkom
njihovega predvajanja ne objavi akustičnega in
vizualnega opozorila, da niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta
starosti (četrti odstavek 84. člena).
(2) Enako se kaznuje
Radiotelevizija Slovenija, če predvaja oglaševalske vsebine na način, ki je v
nasprotju s prvim odstavkom 94. člena tega zakona ali če oglaševalske vsebine
predvaja na tretjem programu Radia Slovenija (drugi odstavek 94. člena).
(3) Z denarno kaznijo najmanj
350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
izdajatelja - pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in odgovorna oseba
Radiotelevizije Slovenija, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(4) Z denarno kaznijo
najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj -
fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
130. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
- če oglaševalske vsebine
v njegovem programu niso povsem jasno prepoznavne in posebej ločene od drugih
programskih vsebin medija (tretji odstavek 46. člena), ali če neodplačno
objavljeni oglasi niso posebej označeni kot taki (četrti odstavek 46. člena);
- če prikrito oglašuje
(prvi odstavek 47. člena), ali če uporablja tehnične postopke, ki bralcem,
poslušalcem oziroma gledalcem ne omogočajo zavestnega zaznavanja oglaševanih
vsebin (drugi odstavek 47. člena);
- če oglašuje alkoholne
pijače prek medijev ali na nosilcih iz tretjega odstavka 2. člena tega
zakona, razen če zakon določa drugače (četrti odstavek 47. člena);
- če kot naročnik oglasa vpliva na programsko zasnovo in uredniško
neodvisnost medija (drugi odstavek 50. člena);
- če prek radijskega ali televizijskega programa predvaja oglase na
način, ki je v nasprotju z določbo 93. člena tega zakona;
- če pri razširjanju oglaševalskih vsebin prek računalniških povezav,
katerega namen je neposredno sklepanje pogodbenih razmerij z uporabniki teh
povezav, jasno ne označi vsake pobude za sklenitev pogodbe, ali če
potencialnega pogodbenega partnerja nedvoumno ne opozori na finančne posledice,
ki zanj izhajajo iz morebitne sklenitve pogodbe
(117. člen);
- če kot sponzor televizijskih programov izvaja dejavnost razširjanja
programskih vsebin ali produkcije avdiovizualnih del (drugi odstavek 52.
člena):
- če kot sponzor vpliva na sponzorirane vsebine in na njihovo
razporejanje v programski shemi ter s tem omejuje uredniško neodvisnost medija
(prvi odstavek 53. člena);
- če razširja sponzorirane vsebine, ki vzpodbujajo prodajo oziroma nakup
ali dajanje v najem izdelkov ali storitev sponzorja ali tretje osebe, še
posebej s posebnim predstavljanjem teh izdelkov ali storitev (drugi
odstavek 53. člena);
- če v nasprotju z zakonom
sponzorira poročila in druge informativne programske vsebine (prvi odstavek 55.
člena);
- če jasno ne označi
vsake sponzorirane programske enote z navedbo sponzorjevega imena ali njegovega
znaka (drugi odstavek 55. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
izdajatelja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo
najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj -
fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
131. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj -
pravna oseba:
- če skupni obseg
oglasov, TV prodaje oziroma radijske prodaje in drugih plačanih obvestil v
radijskem ali televizijskem programu v nasprotju s tem zakonom presega dvajset
(20) odstotkov dnevnega oddajnega časa ali dvajset (20) odstotkov v celi uri
(prvi odstavek 97. člena), ali če skupni obseg oglasov, v katerem niso
vključene TV prodaja in druga plačana
obvestila v nasprotju s tem zakonom v televizijskem programu presega petnajst
(15) odstotkov dnevnega oddajnega časa (drugi odstavek 97. člena);
- če skupno trajanje
prodajnih TV oken v dnevnem oddajnem času njegovega programa presega tri (3)
ure na dan, ali če je število prodajnih TV oken na dan večje od osem (8), ali
če niso jasno označena z optičnimi in akustičnimi znaki (četrti odstavek 97.
člena).
(2)
Enako se kaznuje Radiotelevizija Slovenija, če na svojem programu predvaja
oglase in druga plačana obvestila v skupnem obsegu, ki presega petnajst (15)
odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če na svojem programu predvaja oglase v
skupnem obsegu, ki presega deset (10) odstotkov dnevnega oddajnega časa, ali če
delež oglasov in drugih plačanih obvestil
na njenem programu v okviru cele ure preseže dvanajst (12) minut, v času med
18. in 23. uro pa devet (9) minut na uro, ali če v svojih programih predvaja
radijsko ali TV - prodajo v času od 18. do 23. ure (prvi, drugi, tretji in
četrti odstavek
98. člena).
(3) Enako se kaznuje
izdajatelj lokalnega, regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega
ali televizijskega programa, če obseg oglasov in drugih plačanih obvestil na
njegovem programu presega petnajst (15) odstotkov dnevnega oddajnega časa ali
dvanajst (12) minut na uro, ali če na svojem programu predvaja radijsko ali TV
prodajo (peti in šesti odstavek 98. člena).
(4) Z denarno kaznijo najmanj
350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z denarno kaznijo
najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz drugega odstavka
tega člena.
(6) Z denarno kaznijo najmanj
350.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba lokalnega, regionalnega,
študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa, ki
stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Z denarno kaznijo
najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki
stori prekršek iz tega člena.
132. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj -
pravna oseba:
- če ne razširja
programskih vsebin v slovenskem jeziku v skladu z zakonom, ali če jih v
nasprotju z zakonom razširja brez ustreznega prevoda v slovenščino (prvi
odstavek 5. člena), ali če ne razširja v skladu s tem zakonom oglasov v
slovenščini oziroma v slovenskem prevodu (prvi odstavek 51. člena);
- če brez vpisa v razvid
pri pristojnem ministrstvu razširja programske vsebine (prvi odstavek 16.
člena);
- če na zahtevo državnih
organov ter javnih podjetij in javnih zavodov brez odlašanja brezplačno ne
objavi nujnega sporočila v zvezi z resno ogroženostjo življenja, zdravja ali
premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine, ali varnosti države (25.
člen);
- če vsako leto
najpozneje do konca februarja Uradnemu listu Republike Slovenije ne sporoči
predpisanih podatkov za fizično ali pravno osebo, ki ima v njegovem premoženju
najmanj pet (5) odstotni delež kapitala ali najmanj pet (5) odstotni delež
upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, ali imen članov uprave oziroma organa
upravljanja in/ali nadzornega organa izdajatelja (prvi odstavek 64. člena), ali
če v tridesetih (30) dneh od njihovega nastanka ne sporoči spremembe teh podatkov
(drugi odstavek 64. člena);
- če v nasprotju s tem
zakonom razširja programske vsebine drugih medijev prek računalniških povezav
(drugi odstavek 116. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
izdajatelja - pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo
najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj -
fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
133. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
- če kot izdajatelj, ki
je uveljavil pravico do kratkega poročanja, ne omogoči izdajatelju, ki dogodka
ni mogel posneti, enkratne uporabe svojega posnetka (šesti odstavek 74. člena);
- če kot operater ne
razširja v skladu z zakonom programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano
dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za
kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja (prvi odstavek
112. člena), ali če ne razširja v skladu z zakonom radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena
tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v
glavni sprejemni postaji operaterja (drugi odstavek 112. člena);
- če kot operater omogoči
izdajatelju, ki spada pod jurisdikcijo Republike Slovenije, razširjanje
radijskega ali televizijskega programa, če program ni vpisan v razvid pri
pristojnem ministrstvu (četrti odstavek 112. člena);
- če kot operater ne
oblikuje programskega sveta (prvi odstavek 114. člena), ali če v programski
svet ne imenuje članov v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 114. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj
90.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
134. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj
2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj
televizijskega programa - pravna oseba:
- če ne zvišuje deleža
slovenskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času v skladu z drugim
odstavkom 87. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj
90.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj televizijskega programa
- fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
135. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj
2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek javni zavod
Radiotelevizija Slovenija:
- če evropska avdiovizualna
dela ne zaobsegajo večinskega deleža v letnem oddajnem času televizijskih
programov Radiotelevizije Slovenija (prvi odstavek 92. člena);
- če slovenska
avdiovizualna dela na 1. in 2. TV programu Radiotelevizije Slovenija
kumulativno ne zaobsegajo najmanj petindvajset (25) odstotkov letnega oddajnega
časa (drugi odstavek 92. člena);
- če avdiovizualna dela
neodvisnih producentov ne zaobsegajo najmanj deset (10) odstotkov letnega
oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija (tretji odstavek
92. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba javnega
zavoda Radiotelevizije Slovenija, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
136. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj
televizijskega programa - pravna oseba:
- če v skladu s tem
zakonom postopno ne povečuje obsega deleža evropskih avdiovizualnih del v
letnem oddajnem času glede na prejšnje leto (drugi odstavek 89. člena), ali če
vsako leto do konca meseca februarja pristojnemu ministrstvu in Agenciji ne
posreduje razčlenjenih podatkov o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del
v letnem oddajnem času za preteklo leto, na način, kot je določeno v zakonu
(prvi odstavek 91. člena);
- če v skladu z zakonom vsako
leto ne poveča
deleža avdiovizualnih del neodvisnih producentov v programih (drugi odstavek
90. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo 90.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj televizijskega programa
- fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
137. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 2.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
- če kot izdajatelj radijskega
programa v nasprotju s tem zakonom izvaja tudi televizijsko dejavnost, ali če
kot izdajatelj televizijskega programa izvaja tudi radijsko dejavnost (59.
člen);
- če kot operater, ki
izvaja telekomunikacijske storitve, izdaja radijski ali televizijski program
brez dovoljenja za izvajanje televizijske ali radijske dejavnosti (61. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 90.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
138. člen
Z denarno kaznijo najmanj
90.000 tolarjev se kaznuje za prekršek novinar ali
voditelj poročil iz 99. člena tega zakona, ki sodeluje pri oglaševanju (prvi
odstavek 99. člena).
139. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj
1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj
radijskega programa - pravna oseba:
- če dnevni oddajni čas
ne obsega najmanj deset (10) odstotkov slovenske glasbe (86. člen).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna
oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo
najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj
radijskega programa - fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
140. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj
splošno - informativnega tiskanega dnevnika ali druga pravna oseba:
- ki ima v kapitalu
oziroma premoženju tega izdajatelja več kot dvajset (20) odstotni lastniški
delež ali več kot dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih
pravic, če je ob tem tudi izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja radijskega
ali televizijskega programa, ali pa izvaja
radijsko ali televizijsko dejavnost (prvi odstavek 56. člena), ali če ima ob
tem več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotni delež upravljalskih
oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošno - informativnega tiskanega dnevnika ali v premoženju
izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56.
člena).
(2) Z denarno kaznijo
najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, ki stori prekršek iz tega člena.
(3) Z denarno kaznijo
najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki
stori prekršek iz tega člena.
141. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj
radijskega oziroma televizijskega programa ali druga pravna oseba:
- ki ima v premoženju
tega izdajatelja več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež ali več kot
dvajset (20) odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, če je tudi
izdajatelj ali soustanovitelj izdajatelja splošno - informativnega tiskanega
dnevnika (drugi odstavek 56. člena), ali če ima ob tem več kot dvajset (20)
odstotni lastniški delež ali več kot dvajset (20) odstotni delež upravljalskih
oziroma glasovalnih pravic v premoženju drugega izdajatelja splošno - informativnega
tiskanega dnevnika ali v premoženju
izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa (tretji odstavek 56.
člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
142. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oglaševalska
organizacija ali druga pravna oseba:
- ki ima v premoženju oglaševalske
organizacije več kot deset (10) odstotni lastniški delež ali več kot deset (10)
odstotkov upravljalskih oziroma glasovalnih pravic, če je tudi izdajatelj ali
soustanovitelj izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, ali če ima več kot dvajset (20) odstotni lastniški delež
ali več kot dvajset (20) odstotni delež upravljalskih oziroma glasovalnih
pravic v premoženju izdajatelja radijskega ali televizijskega programa (prvi
odstavek
60. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki
stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo
najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
143. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj
televizijskega programa - pravna oseba:
- če na podlagi
pridobljenih izključnih pravic prenaša posamezni dogodek, ki je pomemben za
javnost v Republiki Sloveniji ali drugi državi - članici EU, na način, zaradi
katerega bi bilo pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno
spremljanje tega dogodka (prvi odstavek 75. člena);
- če dogodek iz prvega
odstavka 75. člena tega zakona na podlagi pridobljenih izključnih pravic
prenaša izdajatelj, katerega televizijski program lahko spremlja manj kot
petinsedemdeset (75) odstotkov prebivalstva Republike Slovenije, ali pa je za
sprejemanje takega programa potrebno dodatno plačilo (plačljiva TV), poleg RTV
prispevka in običajnega plačila za sprejem televizijskih
programov prek kabla (tretji odstavek 75. člena);
- če kot organizator
pomembnih prireditev in drugih dogodkov, ki so dostopni javnosti, izdajatelju
radijskega ali televizijskega programa ne omogoči izvršitve pravice do kratkega
poročanja (prvi odstavek 74. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
200.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj
70.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj televizijskega
programa - fizična
oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
144. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 600.000 tolarjev se kaznuje operater - pravna oseba:
- če ne priglasi
pristojnemu ministrstvu imena in zvrsti vsakega programa, ki ga prenaša in
oddaja prek svojega telekomunikacijskega sistema ali ga ne obvesti o vsaki
spremembi teh podatkov v osmih (8) dneh po vključitvi ali izključitvi programa
oziroma po nastali spremembi (prvi odstavek 113. člena);
- če ne pošlje
pristojnemu ministrstvu v petnajstih (15) dneh od sklenitve kopije vsake
veljavne pogodbe ali drugega dokumenta, iz katerega je razvidna urejenost
avtorskopravnih razmerij z imetniki pravic do programov, ki jih prenaša in
oddaja (drugi in tretji odstavek 113. člena), ali če ne obvesti pristojnega ministrstva o vsaki spremembi ali o prenehanju
veljavnosti posamezne pogodbe oziroma dokumenta iz 113. člena v določenem roku
(četrti odstavek 113. člena);
- če ne pošlje
pristojnemu ministru v vednost notranjega pravnega akta ali akta o imenovanju
programskega sveta (tretji odstavek 114. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
145. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj -
pravna oseba:
- če pred začetkom
izvajanja dejavnosti ne priglasi medija zaradi vpisa v razvid (12. člen);
- če v petnajstih (15)
dneh od nastanka spremembe oziroma od prenehanja ne priglasi spremembe podatkov
iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona ali prenehanja delovanja
(prvi odstavek 14. člena);
- če pristojnemu
ministrstvu ne posreduje podatkov, kadar jih le-to zahteva zaradi izvajanja
veljavnih predpisov s področja medijev (drugi odstavek 14. člena);
- če Narodni
univerzitetni knjižnici ne pošlje obveznega izvoda vsake izdaje
tiskanega medija (četrti odstavek 14. člena);
- če za temeljno spremembo oziroma bistveno dopolnitev programske
zasnove radijskega ali televizijskega programa ne pridobi predhodnega mnenja
Agencije (tretji odstavek 17. člena);
- če pri razširjanju programskih vsebin na vidnem mestu vsakega
posameznega nosilca teh vsebin ne objavi predpisanih podatkov o impresumu (23.
člen) ali drugih obveznih podatkov iz 24. člena tega zakona;
- če kot izdajatelj radijskega ali televizijskega programa jasno ne
označi ponovitve oddaje (drugi odstavek 85. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
izdajatelja - pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj - fizična oseba, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
146. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj
500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek študentska
organizacija:
- če presežek prihodkov
nad odhodki od dejavnosti uporablja v nasprotju z določbo prvega odstavka 80.
člena tega zakona.
(2) Z
enako kaznijo se za prekršek kaznuje izdajatelj nepridobitnega radijskega ali
televizijskega programa - pravna oseba, ki presežek prihodkov nad odhodki
oziroma dobiček od dejavnosti iz prvega odstavka 81. člena tega zakona
uporablja v nasprotju s tem zakonom (drugi odstavek 81. člena), oziroma če
plače zaposlenih ter nadomestila za plače članov organov upravljanja in nadzora
pri izdajatelju ter druga nadomestila
presegajo tarife, ki jih veljavni predpisi in kolektivna pogodba zaposlenih v
kulturi določajo za javne zavode (tretji odstavek 81. člena).
(3) Z denarno kaznijo najmanj
120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba študentske
organizacije ali pravne
osebe, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Z denarno kaznijo
najmanj 60.000 tolarjev se kaznuje izdajatelj
nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa - fizična oseba, ki stori
prekršek iz drugega odstavka tega člena.
147. člen
(1) Z
denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
- če ne da upravičencu iz
drugega odstavka 45. člena tega zakona zahtevanih resničnih, popolnih in
pravočasnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek
medijev, pa bi na podlagi tega zakona to morala storiti (prvi odstavek 45.
člena), ali če najpozneje do konca naslednjega delovnega dne pisno ne obrazloži
razlogov za zavrnitev, če to zahteva odgovorni urednik medija (peti odstavek 45. člena).
(2) Z denarno kaznijo
najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba
pravne osebe, državnega organa ali organa lokalne skupnosti, ki stori prekršek
iz prejšnjega odstavka.
(3) Z denarno kaznijo najmanj
60.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba iz prvega
odstavka 45. člena tega zakona, če stori prekršek iz prvega odstavka tega
člena.
148. člen
(1) Z denarno kaznijo
najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek Uradni
list Republike Slovenije, če najpozneje v 15 dneh od prejema naročila za objavo
ne objavi predpisanih podatkov iz prvega in drugega odstavka 64. člena tega
zakona (tretji odstavek 64. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj
120.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba Uradnega
lista Republike Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Š e s t o p o g l a v j e
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
149. člen
(1) Vlada določi pogoje,
merila in postopek izvedbe rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja
programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture iz 4. člena tega zakona v
šestih (6) mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Republika Slovenija
zagotovi za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih
vsebin in razvoja tehnične infrastrukture iz 4. člena tega zakona najmanj
tristo (300) milijonov tolarjev sredstev iz državnega proračuna na leto.
150. člen
(1) Izdajatelji medijev,
ki so v skladu z določbami zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94
in 36/2000 - ZPDZC), vpisani v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za
kulturo Republike Slovenije, morajo v skladu s tem zakonom priglasiti medije v
razvid iz 12. člena tega zakona najpozneje v enem letu od dneva njegove
uveljavitve.
(2) Ime medija, ki je bilo vpisano
v evidenco javnih glasil, lahko pri vpisu v razvid medijev do izteka roka iz
prejšnjega odstavka uporabi le oseba, ki je predlagala vpis v evidenco javnih
glasil ali njen pravni naslednik.
151. člen
Minister, pristojen za
kulturo, na podlagi petega odstavka 14. člena tega zakona določi način vodenja
ter postopek za vpis in posredovanje podatkov iz razvida medijev v treh (3)
mesecih od uveljavitve tega zakona.
152. člen
(1) Vlada na podlagi 22.
člena tega zakona sprejme uredbo o postopku in podrobnejših merilih za
pridobitev statusa
samostojnega novinarja v treh (3) mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Novinarje, ki imajo
na dan uveljavitve tega zakona status samostojnega novinarja na podlagi zakona
o javnih glasilih se vpiše v razvid iz 22. člena tega zakona po uradni
dolžnosti, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
153. člen
Javne osebe iz 45. člena
tega zakona s pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost, ter
določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela, ter sporočijo ime in
priimek te osebe pristojnemu
ministrstvu najpozneje v devetih (9) mesecih od uveljavitve tega zakona.
154. člen
Izdajatelji morajo
lastninske deleže in upravljalske oziroma glasovalne pravice ter premoženjska
razmerja glede na določbe o povezanih osebah (9. oddelek prvega poglavja tega zakona) uskladiti
s tem zakonom v osemnajstih (18) mesecih od njegove uveljavitve.
155. člen
(1) Vlada na predlog
pristojnega ministra sprejme akt, s katerim določi natančnejša merila oziroma
pogoje za določitev del iz petega odstavka 68. člena tega zakona v treh (3)
mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Vlada na predlog
Sveta za radiodifuzijo sprejme akt, v katerem določi način in kriterije za
oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov, ter postopek obveznih posvetovanj
med zainteresiranimi stranmi iz petega odstavka 75. člena tega zakona v treh
(3) mesecih od njegove uveljavitve
156. člen
Izdajatelji televizijskih
in radijskih programov, ki so povezani v programsko mrežo iz 83. člena tega
zakona, pošljejo pristojnemu ministru skupno programsko zasnovo, pisni pravni
akt o načinu njenega izvajanja ter akt o imenovanju odgovornega urednika
skupnega programa najpozneje v treh (3) mesecih od uveljavitve tega zakona.
157. člen
(1) Programi izdajateljev
televizijskih programov morajo
doseči delež lastne produkcije iz 85. člena tega zakona do konca leta 2002.
(2) Programi izdajateljev
televizijskih programov morajo v skladu s 87. členom tega zakona v letnem
oddajnem času obsegati najmanj pet (5) odstotni delež slovenskih avdiovizualnih del najpozneje v letu
2003.
158. člen
Programi izdajateljev
televizijskih programov iz 90. člena tega zakona morajo v letnem oddajnem času
obsegati najmanj deset (10) odstotni delež evropskih avdiovizualnih del
neodvisnih producentov najpozneje v letu 2003.
159. člen
(1) Državni zbor
Republike Slovenije sprejme akt o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo v dveh (2)
mesecih od uveljavitve tega zakona in imenuje njegove člane.
(2) Delavci strokovnih
služb Sveta za radiodifuzijo, ki je bil oblikovan na podlagi zakona o javnih glasilih,
nadaljujejo delo v okviru Agencije.
(3) Zadeve, ki jih je
opravljal Svet za radiodifuzijo iz prejšnjega odstavka, se v petnajstih (15)
dneh od uveljavitve akta o ustanovitvi prenesejo na Svet za radiodifuzijo iz prvega odstavka tega
člena.
(4) Sredstva, ki so bila
namenjena za delo Sveta za radiodifuzijo iz drugega odstavka tega člena, se
prenesejo na Agencijo.
160. člen
(1) Pristojno ministrstvo, na
predlog Sveta za radiodifuzijo, izda podzakonski akt, s katerim določi podrobnejša merila za
vsebine lastne produkcije iz šestega odstavka 67. člena tega zakona, ter merila
za opredelitev vsebin iz tretjega odstavka 82. člena tega zakona, v devetih (9)
mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Pristojno ministrstvo, na predlog Sveta
za radiodifuzijo, sprejme podzakonski akt iz četrtega odstavka 82. člena tega
zakona, v katerem se v skladu s tem zakonom podrobneje določijo postopek in
pogoji za pridobitev oziroma odvzem statusa programov posebnega pomena, v devetih (9) mesecih od
uveljavitve tega zakona.
161. člen
Pristojni minister na
podlagi šestega odstavka 106. člena tega zakona določi postopek za izdajo,
spremembo ali razveljavitev odločbe o izdaji dovoljenja za izvajanje radijske
ali televizijske dejavnosti ter podrobnejše določbe o vsebini tega dovoljenja iz
105. člena tega zakona v treh (3) mesecih od njegove uveljavitve.
162. člen
(1) Vlada določi način,
postopek, pogoje in merila za izvedbo rednega letnega javnega razpisa za
sofinanciranje projektov iz proračunskega sklada za avdiovizualne medije iz
110. člena tega zakona v treh (3) mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Republika Slovenija
zagotovi za delovanje proračunskega sklada za avdiovizualne medije najmanj
štiristo (400) milijonov tolarjev sredstev iz državnega proračuna na leto.
163. člen
Operaterji, ki na dan uveljavitve tega zakona izvajajo
telekomunikacijske storitve in radijsko ali televizijsko dejavnost, morajo
uskladiti svoje delovanje s 61. členom tega zakona najpozneje v osemnajstih (18)
mesecih od uveljavitve tega zakona.
164. člen
Vlada določi višino
pristojbin, ki jih plačujejo izdajatelji radijskih in televizijskih programov
za razširjanje programskih vsebin iz 107. člena tega zakona, in pristojbine, ki
jo plačujejo operaterji za tehnično razširjanje programskih vsebin iz tega
zakona do posameznega uporabnika iz šestega in sedmega odstavka 112. člena tega
zakona, najpozneje v šestih (6) mesecih od uveljavitve tega zakona.
165. člen
Operater pošlje kopijo vseh sklenjenih in
veljavnih pogodb oziroma dokumenta iz drugega in tretjega odstavka 113. člena
tega zakona, ter notranji pravni akt in akt o imenovanju programskega sveta iz
114. člena tega zakona pristojnemu ministrstvu najpozneje v šestih (6) mesecih od uveljavitve tega zakona.
166. člen
Sklepi Sveta za radiodifuzijo,
na podlagi katerih je bil v skladu z zakonom o javnih glasilih nekaterim RTV
organizacijam dodeljen status lokalnega nekomercialnega programa, prenehajo
veljati po preteku enega (1) leta od dne uveljavitve tega zakona.
167. člen
(1) Z dnem uveljavitve
tega zakona preneha veljati 10. člen zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni
list RS, št. 18/94, 73/94, 88/99 in 102/99).
(2) Z dnem uveljavitve tega
zakona preneha veljati zakon o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94 in
36/2000).
168. člen
Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 010-01/99-8/3
Ljubljana, dne 25. aprila 2001
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor