Z A K O N
O
URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU KULTURE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delovanje na
področju kulture je svobodno.
Država in
lokalne skupnosti skrbijo za uresničevanje javnega interesa na področju
kulture.
2. člen
Javni interes na
področju kulture obsega zlasti:
- ustvarjanje
možnosti za skladen kulturni razvoj Slovenije,
- zagotavljanje
pogojev za ustvarjanje, posredovanje in dostopnost kulturnih vrednot,
- varstvo
kulturne dediščine in naravne dediščine,
- uveljavljanje
slovenske kulture doma in v svetu,
- kulturno
vzgojo v šolstvu in izobraževanje za poklice na področju kulture,
- kulturološke
raziskave.
3. člen
Javni interes
na področju kulture se uresničuje:
- z nacionalnim
kulturnim programom,
- s kulturnimi
programi lokalnih skupnosti,
- z
opredelitvijo javnih služb in z ustanavljanjem javnih zavodov na področju
kulture,
- z
zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj kulturnih dejavnosti,
- z
zagotavljanjem javnih sredstev za kulturo iz državnega proračuna in iz
proračunov lokalnih skupnosti,
- z neposrednim
financiranjem kulturnih programov oziroma projektov iz javnih sredstev,
- z
ustanavljanjem javnih skladov za posamezna področja kulturnih dejavnosti,
- z
oblikovanjem javne infrastrukture na področju kulture,
- s
stimulativno davčno politiko,
- z določanjem
posebnih pogojev za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture, če to
zahteva narava te dejavnosti.
4. člen
Za
uresničevanje javnega interesa na področju kulture se zagotavljajo sredstva iz
državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti skladno s njihovimi
programi za naslednje namene:
- za varstvo
kulturne dediščine in naravne dediščine,
- za izvajanje
kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in
materialne stroške za izvedbo programov,
- za kritje
neprogramskih stalnih stroškov javnih zavodov na področju kulture, ki obsegajo
materialne stroške za obratovanje, amortizacijo in investicijsko vzdrževanje,
- za
investicije v javno infrastrukturo na področju kulture,
- za
vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture.
Obseg in vrste
nalog se na posameznih področjih opredelijo v nacionalnem kulturnem programu in
programih lokalnih skupnosti.
5. člen
Kulturne
dejavnosti lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe kot pridobitne ali
nepridobitne dejavnosti pod splošnimi pogoji, predpisanimi za opravljanje
dejavnosti, če niso za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture
predpisani posebni pogoji.
Za kulturne dejavnosti
po tem zakonu se štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja
kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne,
filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne
in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia in televizije
in na drugih področjih.
Dejavnosti iz
prejšnjega odstavka podrobneje določi minister, pristojen za kulturo (v
nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Sveta za kulturo. V dvomu,
ali je posamezna dejavnost kulturna dejavnost po tem zakonu, odloči minister.
6. člen
Kulturne
prireditve se morajo najavljati, propagirati in pojasnjevati v slovenščini, na
območjih, ki so določena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanščini ali
madžarščini. Filmi se predvajajo v slovenščini ali s slovenskimi podnaslovi.
Izjeme od
določb iz prejšnjega odstavka lahko dovoli minister.
II. NACIONALNI KULTURNI PROGRAM
7. člen
Nacionalni
kulturni program določa temelje kulturne politike in opredeljuje obseg
dejavnosti na področju kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz
državnega proračuna in iz drugih javnih ter zasebnih sredstev.
Nacionalni
kulturni program sprejme državni zbor na predlog vlade.
8. člen
Nacionalni
kulturni program določa zlasti:
- načela in
cilje kulturne politike,
- ukrepe
kulturne politike za razvoj kulturnih dejavnosti in za varstvo kulturne
dediščine in naravne dediščine, - merila za oblikovanje javne infrastrukture na
področju kulture,
- merila za
ustanavljanje javnih zavodov na področju kulture,
- ukrepe za
razvoj ljubiteljske kulture,
- oblike
pospeševanja kulturnega razvoja narodnostno mešanih in demografsko ogroženih
območij,
- oblike
pospeševanja kulturnega razvoja italijanske in madžarske narodne skupnosti in
ukrepe
za ohranitev kulturne dediščine na narodnostno mešanih območjih, ki je posebej
vezana na zgodovinsko prisotnost narodnih skupnosti,
- oblike
pospeševanja stikov s Slovenci zunaj Republike Slovenije,
- ukrepe za
ohranjanje, povezanost in razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora,
- oblike
pospeševanja mednarodnega kulturnega sodelovanja in programska izhodišča za
promocijo slovenske kulture,
- usmeritve na
področju varstva okolja in urejanja prostora z vidika varstva kulturne in
naravne dediščine,
- usmeritve na
področju kulturne vzgoje v šolstvu in izobraževanja za poklice v kulturi,
- usmeritve na
področju kulturoloških raziskav,
- merila za
področje ustvarjanja in posredovanja kulturnih programov po radiu in
televiziji,
- usmeritve za
stimulativno davčno politiko na področju davčnih olajšav in oprostitev pri
obdavčevanju presežka prihodka nad odhodki organizacij na področju kulture, ki
opravljajo nepridobitne dejavnosti, pri obdavčevanju tistih fizičnih in pravnih
oseb, ki vlagajo v kulturne dejavnosti in ki vlagajo sredstva v vzdrževanje
oziroma obnovo kulturne in naravne dediščine, pri davku na promet blaga in
storitev s področja kulture, pri plačilu carin in drugih uvoznih dajatev ter
sorodne ukrepe,
- obseg
dejavnosti na posameznih področjih kulture, ki se financira oziroma sofinancira
iz državnega proračuna ali iz drugih javnih sredstev, usmeritve za merila in
kriterije iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona in usmeritve za normative
in standarde iz petega odstavka 18. člena tega zakona,
- okvirni obseg
sredstev za kulturne dejavnosti in varstvo kulturne dediščine in kulturnih
vrednot na področju naravne dediščine in razmerja med sredstvi, namenjenimi za
posamezne od teh dejavnosti ter določitev razmerja med sredstvi, namenjenimi za
financiranje javnih zavodov, javne infrastrukture na področju kulture in
kulturnih programov v posameznih kulturnih dejavnostih,
- pomembnejša
investicijska vlaganja v javno infrastrukturo na področju kulture,
- okvirna
razmerja med sredstvi, ki se zagotavljajo za izvajanje kulturnih programov
oziroma projektov iz državnega proračuna v odvisnosti od sredstev iz drugih
virov in iz proračunov lokalnih skupnosti,
- minimalne
standarde in normative za letni odkup knjig za javne knjižnice in minimalne
prostorske standarde za javne knjižnice, ki ne smejo biti nižji od povprečnih
mednarodno uveljavljenih standardov in normativov.
9. člen
Za izvajanje
nacionalnega kulturnega programa skrbijo v okviru svojih pristojnosti vlada,
ministrstvo, pristojno za kulturo in druga ministrstva.
Vlada vsako
leto do 31. maja predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega
kulturnega programa v preteklem letu z oceno rezultatov in s predlogi potrebnih
ukrepov.
III. SVET ZA KULTURO
10. člen
Vlada ustanovi
Svet za kulturo kot strokovno posvetovalno telo.
Predsednika in
eno tretjino članov sveta imenuje Vlada na predlog ministra, tretjino na
predlog Kulturniške zbornice Slovenije in strokovnih združenj kulturnih
delavcev, ki niso člani zbornice in imajo več kot sto članov, tretjino pa po
predlogih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, interesnih združenj na
področju ljubiteljske kulture, organiziranih za območje države ter italijanske
in madžarske narodne skupnosti.
Število članov
sveta in trajanje njihovega mandata ter način dela sveta določi vlada z aktom o
ustanovitvi sveta.
11. člen
Svet za
kulturo:
- oblikuje
vsebinska izhodišča in usmeritve za pripravo nacionalnega kulturnega programa,
- sodeluje pri
pripravi predloga nacionalnega kulturnega programa,
- spremlja in
ocenjuje izvajanje nacionalnega kulturnega programa in daje pobude za njegove
spremembe in dopolnitve,
- daje mnenje k
poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,
- ocenjuje
stanje in razvoj kulturnih dejavnosti,
- obravnava
predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter predloge drugih
zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,
- daje pobude
in predloge za urejanje drugih vprašanj na področju kulture.
12. člen
Za sodelovanje
pri opravljanju nalog ministrstva, pristojnega za kulturo, ustanovi minister
svete, komisije ali ekspertne skupine kot strokovna posvetovalna telesa za
posamezna področja kulturnih dejavnosti.
Sestavo svetov,
komisij ali ekspertnih skupin, njihove naloge in način dela določi minister z
aktom o ustanovitvi.
IV. KULTURNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
13. člen
V Kulturniško
zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) se lahko vključujejo
poklicna oziroma strokovna društva ali združenja v kulturnih dejavnostih po tem
zakonu (5. člen) in poklicni ustvarjalci na področju kulture, ki niso njihovi
člani, če izpolnjujejo pogoje za članstvo v teh društvih oziroma združenjih.
Zbornica začne
delovati v skladu s tem zakonom, ko se vanjo vključi najmanj pet poklicnih
oziroma strokovnih društev, ki imajo več kot sto članov, ali združenj, ki imajo
več kot dvesto članov, ali najmanj sto strokovnih ustvarjalcev s področja
kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za
članstvo v njih.
Ko so dani vsi
pogoji za delovanje zbornice, se vanjo lahko vključujejo poklicna oziroma
strokovna društva ali združenja s področja kulture brez omejitev na število
članstva in posamezniki, strokovni ustvarjalci na področju kulture, ki niso
člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.
14. člen
V zbornico se
lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja kulturnih
delavcev, ki imajo v svojem statutu ali pravilih določeno kot pogoj za članstvo
poklicno usposobljenost za opravljanje kulturne dejavnosti in določen postopek
za ugotavljanje tega pogoja, ter vodijo evidenco svojih članov.
15. člen
Zbornica:
- spremlja in
ocenjuje stanje na področju kulture in uresničevanje nacionalnega kulturnega
programa ter daje v zvezi s tem mnenja, pobude in predloge,
- daje mnenje k
predlogu nacionalnega kulturnega programa in k poročilu o izvajanju
nacionalnega kulturnega programa,
- daje mnenje k
predlogom zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter k predlogom drugih
zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,
- daje ministru
mnenje o zahtevi za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture
in o zahtevi za odobritev plačila prispevkov za socialno zavarovanje,
- predlaga
imenovanje članov Sveta za kulturo in članov svetov, komisij ali ekspertnih
skupin iz 12. člena tega zakona ter članov strokovnega sveta javnega zavoda iz
45.člena tega zakona,
- daje
strokovno pomoč svojim članom,
- opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in statut zbornice.
16. člen
Zbornica je
javna pravna oseba.
Upravni odbor
zbornice sestavljajo predstavniki posameznih poklicnih oziroma strokovnih
društev ali združenj, ki so včlanjeni v zbornico in predstavniki neodvisnih
strokovnih ustvarjalcev na področju kulture, ki so včlanjeni v zbornico.
Predsednika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe z večino glasov.
Organizacijo,
naloge in delovanje zbornice določi statut zbornice, ki ga sprejme upravni
odbor in ki začne veljati po pridobljenem soglasju Državnega zbora.
17. člen
Zbornica se
financira s članarino in z drugimi prispevki članov ter s sredstvi iz državnega
proračuna in iz drugih virov.
V. FINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV
IZ
DRŽAVNEGA PRORAČUNA
18. člen
Kulturni
programi oziroma projekti se financirajo oziroma sofinancirajo iz državnega
proračuna zlasti v obliki subvencij, dotacij, študijskih in delovnih štipendij,
odkupov umetniških del ipd.
Ministrstvo,
pristojno za kulturo, oziroma javni skladi zbirajo predloge za financiranje ali
sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov z javnim razpisom in
sklepajo z izbranimi izvajalci teh programov oziroma projektov pogodbe o
financiranju oziroma sofinanciranju.
Izjemoma smejo
ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma javni skladi skleniti pogodbo o sofinanciranju
kulturnega programa oziroma projekta brez javnega razpisa, če gre za posebno
pomemben program oziroma projekt, ki ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.
Minister
predpiše postopke ter merila in kriterije za izbiro predlogov kulturnih
programov ali projektov iz prvega odstavka na osnovi nacionalnega kulturnega
programa.
Minister določi
normative in standarde za financiranje ali sofinanciranje kulturnih programov
oziroma projektov na osnovi nacionalnega kulturnega programa.
19. člen
Predloge za financiranje
oziroma sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov lahko dajo
posamezniki in pravne osebe, ki so vpisani v razvid izvajalcev kulturnih
programov pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
Pogoje, ki jih
morajo izpolnjevati posamezniki in pravne osebe za vpis v razvid izvajalcev
kulturnih programov, predpiše minister.
20. člen
Ministrstvo,
pristojno za kulturo oziroma javni skladi lahko izvajalcem kulturnih programov,
ki niso javni zavodi in s svojimi programi trajneje zadovoljujejo kulturne
potrebe na posameznem področju, za določeno obdobje krijejo neprogramske stalne
stroške v obsegu kot javnim zavodom na področju kulture.
O tem sklene
ministrstvo oziroma javni sklad posebno pogodbo z izvajalcem.
Pogodba iz
prejšnjega odstavka se sklene za obdobje od enega do treh let.
21. člen
Izvajalci
kulturnih programov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega
proračuna, morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo vsako leto
najkasneje do konca februarja, poročilo o izvedbi kulturnih programov in porabi
finančnih sredstev iz državnega proračuna v preteklem letu.
VI. JAVNI SKLADI
22. člen
Država in
lokalne skupnosti lahko za izvajanje nacionalnega kulturnega programa
ustanovijo javne sklade, na katere se prenese financiranje kulturnih programov
oziroma projektov iz državnega proračuna na področju, za katerega je sklad
ustanovljen.
Javni sklad se
ustanovi z zakonom oziroma odlokom lokalne skupnosti.
23. člen
Javni sklad
posluje po predpisih, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače
določeno.
24. člen
Akt o
ustanovitvi javnega sklada določi vire, način in pogoje pridobivanja sredstev
za uresničevanje namena, za katerega je javni sklad ustanovljen.
25. člen
S statutom ali
pravili javnega sklada se podrobneje določijo organizacija, naloge, način
odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje
javnega sklada.
26. člen
Sredstva
javnega sklada se lahko uporabljajo le za namene, za katere je bil javni sklad
ustanovljen.
27. člen
Javni sklad
mora vsako leto do konca februarja predložiti ustanovitelju poročilo o delu
sklada v preteklem letu.
28. člen
Revizijo in
nadzor nad javnimi skladi opravlja računsko sodišče v skladu z zakonom.
VII. JAVNA INFRASTRUKTURA NA
PODROČJU
KULTURE
29. člen
Nepremičnine in
oprema, ki so javna lastnina in so namenjene opravljanju kulturnih dejavnosti,
sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture.
Nepremičnine in
opremo, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture, določi Vlada
Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti.
Nepremičnina iz
prejšnjega odstavka se kot javna infrastruktura na področju kulture na predlog
zaznamuje v zemljiški knjigi.
Ministrstvo,
pristojno za kulturo, vodi evidenco nepremičnin, ki sestavljajo javno
infrastrukturo na področju kulture.
30. člen
Z aktom o
ustanovitvi javnega zavoda na področju kulture se določijo nepremičnine in
oprema, ki se kot del javne infrastrukture na področju kulture dajo v
upravljanje zavodu za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen.
31. člen
Javna
infrastruktura na področju kulture, s katero ne upravljajo javni zavodi na
področju kulture, se lahko da v uporabo posameznikom in pravnim osebam, ki so
vpisane v razvid izvajalcev kulturnih programov iz 19. člena tega zakona.
Javna
infrastruktura iz prejšnjega odstavka se da v uporabo na podlagi javnega
razpisa, ki ga opravi ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ
lokalne skupnosti.
32. člen
Z uporabniki,
izbranimi na podlagi javnega razpisa iz prejšnjega člena, sklene ministrstvo,
pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti pogodbo o
uporabi javne infrastrukture na področju kulture.
Pogodba se
lahko sklene za določen ali za nedoločen čas.
33. člen
Če se del javne
infrastrukture na področju kulture, ki začasno ali trajno ni potreben za opravljanje
kulturne dejavnosti, uporabi za druge namene, se dohodek nameni za investicije
v javno infrastrukturo na področju kulture.
34. člen
Ministrstvo,
pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne skupnosti lahko poveri
upravljanje določenega dela javne infrastrukture na področju kulture neprofitni
stanovanjski organizaciji, ki je vpisana v register pri ministrstvu, pristojnem
za stanovanjske zadeve.
VIII. JAVNI ZAVODI NA PODROČJU KULTURE
35. člen
Javni zavodi na
področju kulture (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi) se ustanovijo za
opravljanje dejavnosti, ki so z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti v skladu
z zakonom opredeljene kot javne službe na področju kulture.
Javni zavodi se
lahko ustanovijo tudi za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki niso opredeljene
kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod
pogoji, ki veljajo za javno službo.
36. člen
Država lahko
ustanovi javni zavod skupaj z lokalno skupnostjo.
Če država
ustanovi javni zavod skupaj z lokalno skupnostjo, prispeva sredstva za
izvajanje osnovnih programov, lokalna skupnost pa praviloma prostorske pogoje
in sredstva za neprogramske stalne stroške.
Država
ustanavlja javne zavode v skladu z merili, določenimi v nacionalnem kulturnem
programu.
37. člen
Akt o
ustanovitvi javnega zavoda sprejme Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni
organ lokalne skupnosti.
Javni zavod kot
nacionalna kulturna ustanova se ustanovi z zakonom.
Če država
ustanovi javni zavod skupaj z lokalno skupnostjo, se njune medsebojne pravice,
obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo, ki jo po sklepu vlade sklene
minister s pristojnim organom lokalne skupnosti.
38. člen
Minister,
pristojen za kulturo, določi normative in standarde za financiranje
neprogramskih stalnih stroškov javnih zavodov na posameznih področjih kulturnih
dejavnosti, katerih ustanovitelj je država.
39. člen
Organi javnega
zavoda so:
- uprava,
- svet zavoda
- strokovni
svet.
40. člen
Javni zavod
vodi uprava.
Upravo
sestavlja poslovni direktor in eden ali več programskih direktorjev.
Poslovni
direktor vodi poslovanje zavoda, zastopa zavod in odgovarja za zakonitost dela
zavoda.
Programski
direktor vodi strokovno delo zavoda in odgovarja za strokovnost dela zavoda.
Akt o
ustanovitvi javnega zavoda ali statut v skladu z aktom o ustanovitvi lahko
določi, da ena oseba opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega
direktorja. V tem primeru mora direktor izpolnjevati pogoje za opravljanje obeh
funkcij.
41. člen
Poslovnega
direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju
sveta zavoda.
Programskega
direktorja imenuje strokovni svet zavoda na podlagi javnega razpisa in po
predhodno pridobljenem mnenju ustanovitelja.
Direktorja, ki
opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja, imenuje ustanovitelj
na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta
zavoda.
Če je
ustanovitelj ali soustanovitelj javnega zavoda država, opravi javni razpis in
imenuje poslovnega direktorja oziroma direktorja, ki opravlja funkcijo
poslovnega in programskega direktorja, minister.
42. člen
Mandat
poslovnega in programskega direktorja traja pet let.
Pogoje, ki jih
mora izpolnjevati poslovni oziroma programski direktor, njune naloge,
pooblastila in odgovornosti, natančneje določi akt o ustanovitvi javnega zavoda
ali statut v skladu z aktom o ustanovitvi.
43. člen
Poslovni in
programski direktor se imenujeta največ dve leti in najmanj šest mesecev pred
potekom mandatne dobe prejšnjega direktorja.
Če poslovnemu
ali programskemu direktorju preneha mandat pred potekom mandatne dobe, se javni
razpis za imenovanje novega direktorja opravi najpozneje v treh mesecih po
prenehanju mandata prejšnjega direktorja. Za čas do imenovanja novega
direktorja imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti direktorja, vendar najdalj za
eno leto.
44. člen
Eno tretjino
sveta zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, drugo tretjino
predstavniki delavcev zavoda, tretjo tretjino pa predstavniki uporabnikov
oziroma zainteresirane javnosti.
Svet zavoda
sprejema statut zavoda, programe dela, finančni načrt in zaključni račun ter
splošne akte, za katere je tako določeno v statutu in opravlja nadzor nad
upravljanjem in poslovanjem zavoda.
Svet odloča o
spornih vprašanjih med poslovnim in programskim direktorjem. Če se sporno
vprašanje nanaša na strokovno delo zavoda, svet pred odločanjem pridobi mnenje
strokovnega sveta zavoda.
Sestava sveta
zavoda, način imenovanja članov in trajanje njihovega mandata se določijo z
aktom o ustanovitvi.
45. člen
Strokovni svet
javnega zavoda sestavljajo člani, ki jih imenuje svet izmed strokovnih delavcev
zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda. Predsednika in
polovico članov strokovnega sveta imenuje svet zavoda po svoji izbiri, ostale
člane pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
Strokovni svet
obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje programskemu
direktorju ter svetu mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
Sestavo, način
imenovanja in trajanje mandata članov ter naloge strokovnega sveta natančneje
določi statut zavoda v skladu z aktom o ustanovitvi.
46. člen
Akt o
sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme svet zavoda na skupen
predlog poslovnega in programskega direktorja v soglasju z ministrom,
pristojnim za kulturo, po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata v
javnem zavodu.
Z aktom iz
prejšnjega odstavka je lahko določeno, da se delovna razmerja na delovnih
mestih, kjer to terja posebna narava dela na področju umetniške ali druge
kulturne ustvarjalnosti, sklepajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od
petih let.
Z zakonom in s
kolektivno pogodbo se določi posebno vrednotenje dela v delovnem razmerju,
sklenjenem za določen čas v primerih iz prejšnjega odstavka, ter pogoji, pod
katerimi pridobi tak delavec pravico do sklenitve delovnega razmerja za
nedoločen čas.
47. člen
O delovnih
razmerjih delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, in
o sklepanju avtorskih pogodb odloča poslovni direktor na predlog programskega
direktorja.
48. člen
Javni zavodi na
področju kulture lahko sodelujejo v okviru svoje dejavnosti z univerzo oziroma
fakulteto ali visoko šolo pri izvajanju visokošolskega izobraževanja ter
izvajanju podiplomskih in
specialističnih izobraževalnih programov.
IX. SAMOSTOJNI USTVARJALCI NA
PODROČJU
KULTURE
49. člen
Posameznik
lahko samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost kot samostojni
ustvarjalec na področju kulture, če je vpisan v razvid samostojnih ustvarjalcev
pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
V razvid iz
prejšnjega odstavka se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
- da opravlja
dejavnost ustvarjanja kulturnih vrednot iz 5. člena tega zakona kot edini ali
glavni poklic in ni uživalec pokojnine,
- da ima
ustrezno strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje te
dejavnosti,
- da pomeni
njegovo delo pomemben prispevek k slovenski kulturi,
- da ima
licenco za opravljanje dejavnosti, kadar je predpisana,
- da mu ni s
pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti,
- da ima stalno
bivališče v Republiki Sloveniji.
Podrobnejše
pogoje za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in vodenje
tega razvida predpiše Vlada Republike Slovenije.
V razvidu iz
prvega odstavka tega člena se posebej vodijo samostojni ustvarjalci na področju
kulture, ki niso državljani Republike Slovenije.
50. člen
O zahtevi za
vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture odloči minister.
51. člen
Samostojni
ustvarjalec na področju kulture je dolžan sporočiti spremembo v zvezi s pogoji
za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture najkasneje v roku
15 dni po nastanku spremembe.
Samostojni
ustvarjalec na področju kulture se izbriše iz razvida samostojnih ustvarjalcev
na področju kulture na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo,
pristojno za kulturo, ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.
52. člen
Samostojnemu
ustvarjalcu na področju kulture se lahko na njegovo zahtevo odobri plačilo
prispevkov iz državnega proračuna za obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske
osnove, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- da je
državljan Republike Slovenije,
- da pomeni
njegovo ustvarjalno delo po obsegu in kakovosti pomemben prispevek k slovenski
kulturi,
- da mu njegov
dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo.
Pogoj iz druge
alinee prejšnjega odstavka se ugotavlja vsakih pet let, pogoj iz tretje alinee
prejšnjega odstavka pa vsako leto.
Podrobnejše
pogoje in postopek za odobritev plačila prispevkov predpiše Vlada Republike
Slovenije.
O zahtevi za
odobritev plačila prispevkov odloči minister.
53. člen
Vlada Republike
Slovenije podeli na skupen predlog ministra, pristojnega za kulturo in
ministra, pristojnega za zunanje zadeve, ustvarjalcu na področju kulture, ki je
državljan Republike Slovenije, deluje pa v tujini, z njegovim soglasjem častni
naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
54. člen
Upokojenemu
državljanu Republike Slovenije, ki je pomembno prispeval k slovenski kulturi,
njegova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku slovenski kulturi, lahko
minister dodeli republiško priznavalnino.
Pri določanju
višine republiške priznavalnine poleg danega prispevka k slovenski kulturi
upošteva tudi število družinskih članov upravičenca, njegovo zdravstveno
stanje, kraj bivanja, stanovanjske razmere in druge socialne okoliščine.
Republiško
priznavalnino po tem zakonu izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije.
Podrobnejše
določbe in postopek za pridobitev republiške priznavalnine predpiše Vlada
Republike Slovenije.
X. DRUŠTVA NA PODROČJU KULTURE
55. člen
Posamezniki se
združujejo v društva na področju kulture z namenom, da v njih:
- izvajajo
kulturne dejavnosti,
- združujejo
poklice na posameznih področjih kulture,
- se ukvarjajo
s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih kulture,
- izvajajo
dejavnosti na področju kulturne vzgoje in izobraževanja,
- prispevajo k
dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti.
Društva na
področju kulture (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in
delovanje presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v
javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih
vrednost, lahko predlagajo ministru, da jim podeli status društva, ki deluje v
javnem interesu.
Izpolnjevanje
pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja
vsakih pet let.
56. člen
Predlogu za
pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, je treba predložiti:
- zapisnik
najvišjega organa društva o vložitvi predloga za pridobitev statusa društva, ki
deluje v javnem interesu,
- odločbo o registraciji
društva,
- temeljni akt
društva,
- utemeljitev,
zakaj predlagatelj meni, da je njegovo delovanje v javnem interesu,
- finančno
stanje po poslovnem obračunu za zadnje leto,
- premoženjsko
stanje na podlagi premičnin in nepremičnin ter finančnih obveznosti.
O predlogu iz
prejšnjega odstavka odloči minister po predhodnem mnenju Sveta za kulturo in
lokalne skupnosti, kjer ima društvo svoj sedež.
Sklep o
pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Ministrstvo,
pristojno za kulturo, vodi javno evidenco društev, ki so pridobila status
društva, ki deluje v javnem interesu.
Podrobnejše
pogoje o merilih in postopku za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem
interesu, predpiše minister po predhodnem mnenju Sveta za kulturo.
57. člen
Dokler se
posamezna poklicna oziroma strokovna društva ali združenja, ki ustrezajo
kriterijem iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, ne vključijo v
Kulturniško zbornico Slovenije in dokler ta zbornica ne prične z rednim
delovanjem, lahko taka društva ali združenja opravljajo nekatere naloge,
pomembne za slovensko kulturo, zlasti:
- dajanje mnenj
o kandidatih za vodilna mesta v javnih zavodih s področja kulture;
- predlaganje
kandidatov za državne nagrade s področja kulture;
- posredovanje
mnenj in stališč o predlogu nacionalnega kulturnega programa ali o programih s
posameznih področij, ki so predlagani za financiranje iz javnih sredstev;
- za
predstavljanje slovenske kulture v tujini;
- za opravljanje
nalog iz 15. člena tega zakona in
- za
opravljanje drugih pomembnih nalog.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
58. člen
Z denarno
kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni ustvarjalec
na področju kulture, če v določenem roku ne sporoči spremembe v zvezi s pogoji
za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture (prvi odstavek
51. člena).
59. člen
Z denarno
kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če
ravna v nasprotju z določbo 6. člena tega zakona.
Z denarno
kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno
kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek
iz prvega odstavka tega člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Ustanovitelji
javnih zavodov na področju kulture morajo v enem letu od sprejetja nacionalnega
kulturnega programa uskladiti ustanovitvene akte s tem zakonom.
Javni zavodi iz
prejšnjega odstavka morajo v šestih mesecih od uskladitve ustanovitvenega akta
s tem zakonom sprejeti statute in akte o sistemizaciji delovnih mest.
61. člen
Delovne
skupnosti samostojnih kulturnih delavcev se morajo v enem letu od uveljavitve
tega zakona organizirati kot zavodi ali gospodarske družbe, sicer se po preteku
tega roka izbrišejo iz sodnega registra po uradni dolžnosti.
62. člen
Z dnem
uveljavitve tega zakona postane razvid samostojnih kulturnih delavcev razvid
samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.
Samostojni
kulturni delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v razvid
samostojnih kulturnih delavcev, razen tistih, ki imajo pravico do plačila
prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, morajo v roku treh
mesecev od izdaje podzakonskega akta iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona
predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo, prijavo za vpis v razvid
samostojnih ustvarjalcev na področju kulture z dokazili o izpolnjevanju
pogojev. Če tega ne storijo ali če ministrstvo, pristojno za kulturo, ugotovi,
da ne izpolnjujejo pogojev za vpis, se izbrišejo iz razvida samostojnih
ustvarjalcev na področju kulture.
63. člen
Nepremičnine in
oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona javna lastnina in so namenjene
pretežno opravljanju kulturnih dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega
zakona javna infrastruktura na področju kulture.
Nepremičnine in
oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona družbena lastnina v upravljanju
države ali lokalne skupnosti in so namenjene pretežno opravljanju kulturnih
dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona javna lastnina in s tem
javna infrastruktura na področju kulture.
Vlada Republike
Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti v treh mesecih od
uveljavitve tega zakona določi, katere nepremičnine in oprema iz prejšnjih dveh
odstavkov so postale javna infrastruktura na področju kulture.
Če Vlada
Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu
s prejšnjim odstavkom, lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima pravni
interes, predlaga, da to določi sodišče v nepravdnem postopku.
64. člen
Republika
Slovenija lahko v roku treh mesecev od sprejetja tega zakona zahteva, da
lokalna skupnost nanjo prenese lastninsko pravico na stvareh iz prvih dveh
odstavkov 63. člena tega zakona v vrednosti sredstev, ki so bila dana prek
Kulturne skupnosti Slovenije in iz državnega proračuna.
Pristojni organ
lokalne skupnosti izda akt, s katerim prenese lastninsko pravico iz prejšnjega
odstavka na Republiko Slovenijo v treh mesecih od podane zahteve, sicer o
spornih premoženjskih vprašanjih odloči sodišče v pravdnem postopku.
65. člen
Premoženje, ki
je kot družbena lastnina v upravljanju podjetij in drugih pravnih oseb, ki so
na dan uveljavitve tega zakona opravljale dejavnosti posebnega družbenega
pomena na področju kulture, postane z dnem uveljavitve tega zakona javna
lastnina države oziroma lokalne skupnosti v obsegu, ki ustreza vrednosti deleža
družbenega kapitala, pridobljenega ob ustanovitvi in v okviru financiranja prek
samoupravnih interesnih skupnosti oziroma iz proračunov.
V preostalem
delu se družbeni kapital v teh podjetjih in drugih pravnih osebah lastnini po
zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pred pričetkom lastninjenja mora
biti ugotovljen delež družbenega kapitala, ki postane javna lastnina po
prejšnjem odstavku tega člena.
66. člen
Podjetja in
druge pravne osebe iz prejšnjega člena morajo ugotoviti vrednost deleža
družbenega kapitala, ki postane javna lastnina po tem zakonu, v šestih mesecih
od dneva uveljavitve tega zakona in predložiti oceno vrednosti tega deleža
družbenega kapitala v soglasje ministrstvu, pristojnemu za kulturo oziroma
pristojnemu organu lokalne skupnosti. Če tega ne storijo v navedenem roku,
postane celotno premoženje v družbeni lastnini, s katerim upravljajo, javna
lastnina države oziroma lokalne skupnosti, ki je ustanovitelj podjetja oziroma
druge pravne osebe.
Ministrstvo,
pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti mora odločiti o
soglasju iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih ali v tem roku imenovati
komisijo, ki bo opravila novo ocenitev, sicer se šteje, da je soglasje dano.
Akt iz
prejšnjega odstavka se lahko izpodbija s tožbo v pravdnem postopku, ki se lahko
vloži v 30 dneh po prejemu akta.
67. člen
Nepremičnine in
oprema, ki po določbah prejšnjih dveh členov postanejo javna lastnina, se
štejejo za javno infrastrukturo na področju kulture.
68. člen
Zemljiško-knjižnemu
predlogu predloži novi lastnik pisno izjavo, po potrebi z ustreznimi dokazili,
o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu.
69. člen
Do uveljavitve
predpisov na področju naravne dediščine se za naravno dediščino po tem zakonu
štejejo oblikovana narava in tisti deli narave, ki imajo posebno kulturno
vrednost.
70. člen
Do uveljavitve
predpisov o davčnem postopku se šteje, da opravljajo nepridobitne dejavnosti po
tem zakonu organizacije na področju kulture, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da imajo v aktu
o ustanovitvi navedeno, da opravljajo dejavnosti ustvarjanja, posredovanja ali
varovanja kulturnih vrednot iz 5. člena tega zakona,
- da imajo v
aktu o ustanovitvi navedeno, da se sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti
le za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti iz prejšnje alinee;
- da člani
organizacije, zaposleni v organizaciji oziroma lastniki ne smejo sprejemati
nobenih deležev od presežka in, kot člani organizacije, prejemati nobenih
drugih dotacij iz sredstev organizacije;
- da članom,
oziroma zaposlenim ob izstopu ali razpustitvi, stečaju oziroma likvidaciji
organizacije ne sme biti vrnjeno več kot njihov vplačani kapitalski delež in
vrednost njihovih opredmetenih vlog;
- da
organizacije ne smejo obračunati in izplačevati zaposlenim plače oziroma
nadomestila plače članom upravnega ali nadzornega odbora več kot 20% nad
tarifnimi razredi kot jih določata zakon, ki ureja plače v javnih zavodih in
kolektivna pogodba zaposlenih v negospodarstvu za podobne naloge;
- da se sme v
primeru, če premoženje organizacije ob stečaju ali likvidaciji presega plačane
deleže članov oziroma zaposlenih in vrednost njihovih opredmetenih vlog, ta
presežek uporabiti le za kulturne namene in sicer s prenosom na druge tovrstne
organizacije.
71. člen
Vlada Republike
Slovenije lahko izda podrobnejši predpis za izvajanje prejšnjega člena tega
zakona.
72. člen
Do uveljavitve
predpisov, ki bodo urejali delovna razmerja delavcev v javnih zavodih, vodi
postopek o ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje svet
zavoda.
73. člen
Podzakonski
akti za izvrševanje tega zakona morajo biti sprejeti v treh mesecih od njegove
uveljavitve.
74. člen
Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- zakon o
založništvu razen 12.člena (Uradni list SRS, št. 25/78, 42/86),
- zakon o
kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list
SRS, št. 10/84, 42/86),
- zakon o
samostojnih kulturnih delavcih (Uradni list SRS, št. 9/82).
Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o naravni in kulturni
dediščini (Uradni list SRS, št.1/81, 42/86 in 26)92) in zakona o knjižničarstvu
(Uradni list SRS, št. 27/82, 42/86), ki se nanašajo na ustanavljanje in
upravljanje javnih zavodov.
75. člen
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:
610-01/94-11/4
Ljubljana, dne 22. novembra 1994
Predsednik Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč