Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-H)
1. člen
V zakonu o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 6/94 - odločba US, št. 45/94 -
odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -
odločba US, 44/96 - odločba US in 26/97) se v 9. členu dodajo novi tretji,
četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
"O imenu
in sedežu občine oziroma njuni spremembi se ugotovi volja prebivalcev naselij,
vključenih v občino, z referendumom.
Ime občine se
določi po imenu središčnega ali drugega naselja v občini ali po krajinskem
imenu. Ime občine je lahko sestavljeno iz imen več naselij v občini. Ime občine
se mora razlikovati od imen drugih občin. Kot sedež občine se praviloma določi
središčno naselje.
Pri določitvi
imena in sedeža občine je treba upoštevati zgodovinske in prometne vidike ter
ustaljene splošne krajinske oznake.
Kadar zaradi
spremembe območja občine naselje, po katerem je imela občina ime ali je bilo
sedež, ni več v tej občini, se v postopku za spremembo območja občine določi
tudi novo ime ali sedež občine."
2. člen
V 16. členu se
doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
"Ime
mestne občine se določi po imenu mesta, na območju katerega se ustanovi mestna
občina."
3. člen
18. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Na
območju občine se lahko ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali
četrtne skupnosti). Ime in območje ožjega dela občine se določi s statutom občine. Pri
notranji členitvi mora občinski svet upoštevati zemljepisne, zgodovinske, gospodarske,
upravne, kulturne in druge značilnosti območja.
Občinski
svet lahko s spremembo statuta ukine ožji del občine ali spremeni njegovo
območje. Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine oziroma spremeni njegovo
območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta ožjega dela občine.
Pobudo za
ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor
krajanov ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine. Občinski svet
mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred
ustanovitvijo ožjih delov občine ali pred spremembo njihovih območij mora
občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes
prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bili ustanovljeni ožji
deli občine. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje ožjega dela
občine."
4. člen
19. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Organ
ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim
prebivališčem na območju ožjega dela občine. Način izvolitve članov sveta ožjega
dela občine določa zakon.
Statut
občine lahko določi, da ožji del občine nima organa iz prejšnjega odstavka.
Če s
statutom občine niso ustanovljeni ožji deli občine ali če statut občine določi,
da ožji del občine nima sveta, lahko
občinski svet ustanovi krajevne, vaške ali četrtne odbore v skladu s tretjim
odstavkom 30. člena tega zakona.”
5. člen
Za 19. členom
se dodajo novi 19.a, 19.b, 19.c in 19.č členi, ki se glasijo:
"19.a člen
Število članov sveta ožjega dela
občine določi občinski svet. Glede odločanja sveta ožjega dela občine se
smiselno uporablja določba prvega odstavka 35. člena tega zakona. Svet ožjega
dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela
občine.
Svet ožjega
dela občine lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Če tako določa
statut občine, mora občinski svet pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na
ožji del občine, pridobiti mnenje
sveta ožjega dela občine.
Župan ima
pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta ožjega dela občine brez
pravice glasovanja.
Statut
občine lahko določi, da so posamezne odločitve sveta ožjega dela občine
veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
19.b člen
Ožji del občine, ki ima svet,
opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu
prenešene v izvajanje s statutom občine. Statut občine lahko prenese v
izvajanje ožjemu delu občine zlasti naloge, ki se nanašajo na:
- lokalne
javne službe,
-
vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
-
upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
-
pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje
se naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjim delom občine določijo z odlokom.
19.c člen
Statut
občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava.
V primeru,
da je ožji del občine pravna oseba,
nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine
oziroma z odlokom iz drugega odstavka prejšnjega člena.
V primeru, da
je ožji del občine pravna oseba, ga zastopa njegov svet. Statut občine lahko
določi, da zastopa ožji del občine predsednik njegovega sveta. Statut občine
lahko tudi določi, da so pravni posli nad določeno vrednostjo, ki jih sklene
ožji del občine, veljavni le ob soglasju župana.
V primeru, da
je ožji del občine pravna oseba, odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem. Za obveznosti ožjega dela občine subsidiarno odgovarja občina.
Če ožji del
občine, ki je v skladu s statutom občine pravna oseba, preneha obstajati ali če
mu preneha pravna subjektiviteta, njegove pravice in obveznosti preidejo na
občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo
z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
V primeru, da
ožji del občine ni pravna oseba, lahko statut občine določi, da v okviru nalog
ožjega dela in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog
občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega dela občine zastopa svet ožjega
dela občine ali njegov predsednik. Statut občine lahko v tem primeru določi
tudi, da so pravni posli nad določeno vrednostjo veljavni le ob soglasju
župana.
19.č člen
Če je ožji del občine v skladu s statutom občine
pravna oseba, se njegovo delovanje financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. Ožji del občine
se ne sme zadolževati. Prihodki in odhodki ožjega dela občine morajo biti
zajeti v njegovem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Če ožji del občine ni pravna oseba,
način financiranja njegovega delovanja določi občinski statut. Sredstva za
izvajanje nalog ožjih delov občine se zagotovijo v občinskem proračunu."
6. člen
V 21. členu
se črta štirinajsta alinea.
7. člen
V 29. členu
se enajsta alinea spremeni tako, da se glasi:
"-
odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s tem zakonom
drugače določeno".
8. člen
V 30. členu
se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Občinski
svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi tudi krajevne,
vaške ali četrtne odbore. Člane teh odborov imenuje in razrešuje občinski svet.
Imenuje jih izmed prebivalcev posameznih ožjih delov občine, če v občini niso
ustanovljeni ožji deli, pa izmed prebivalcev posameznih območij občine,
določenih z odlokom. S statutom občine ali odlokom se lahko določi, da člane
teh odborov imenujejo in razrešujejo na svojih zborih prebivalci ožjih delov
oziroma z odlokom določenih območij občine. S statutom občine ali odlokom se
lahko določi, da ima krajevni, vaški ali četrtni odbor pravico občinskemu svetu
predlagati odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Če tako določa statut
občine ali odlok, mora občinski svet pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na
ožji del občine, obvezno
pridobiti mnenje krajevnega, vaškega oziroma četrtnega odbora."
9. člen
32. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Nadzorni
odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje
pristojnosti nadzorni odbor:
- opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
- nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
- nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje
ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov
in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z
občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje
učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne
podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor
o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in
predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati
njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Statut občine
določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora, oblikovanje
nadzornega odbora, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega
odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili
in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela nadzornega odbora. Nadzorni odbor v skladu s
statutom občine sprejme svoj poslovnik."
10. člen
Za 32. členom
se doda nov 32.a člen, ki se glasi:
"32.a člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Člani
nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov ožjih delov občine, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev ter člani
vodstev političnih strank.
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska
uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki
ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Glede razrešitve
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega
odstavka 37.a člena tega zakona. Razrešitev opravi občinski svet na predlog
nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve.”
11. člen
V 33. členu se
na koncu drugega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo "razen
proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana."
12. člen
49. člen se
spremeni, tako da se glasi:
"Občinsko
upravo sestavljajo eden
ali več organov občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog
župana s splošnim aktom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje.
Predstojnik
občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik
občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Kadar je v
občini ustanovljenih več organov občinske uprave, pooblasti tajnik za posamezne
naloge v zvezi z njihovim vodenjem predstojnike teh organov, katere imenuje in
razrešuje župan.
O sporih o
pristojnosti med organi občinske uprave odloča župan.
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča
tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari
tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
O izločitvi
tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči."
13. člen
Za 49. členom
se dodajo novi 49.a, 49.b, 49.c in 49.č členi, ki se glasijo:
"49.a člen
Občina ne more opravljati za drugo
občino nalog, ki so po zakonu ali drugem predpisu naloge občinske uprave.
Občine se
lahko odločijo, da ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne
občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen
predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
49.b člen
Organ skupne občinske uprave vodi
predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin, ki so ustanovile
organ skupne občinske uprave.
Predstojnik
organa skupne občinske uprave določi sistemizacijo delovnih mest v organu in
odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v tem organu.
49.c člen
Pri izvrševanju upravnih nalog
nastopa organ skupne občinske uprave kot organ tiste občine, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada.
Organ skupne
občinske uprave mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah
župana in nalogih tajnika občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja organa skupne občinske
uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin, ki so organ skupne občinske
uprave ustanovile.
Predstojnik
organa skupne občinske uprave odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki
spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine, županu in tajniku te občine,
za delo organa skupne občinske uprave v celoti pa skupaj vsem županov občin, ki
so organ skupne občinske uprave ustanovile.
O izločitvi
predstojnika organa skupne občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, ki v primeru
izločitve predstojnika o stvari tudi odloči.
49.č člen
Sredstva za delo organa skupne
občinske uprave zagotavljajo občine, ki so organ skupne občinske uprave ustanovile,
v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev teh
občin.
Za škodo,
povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v organu skupne občinske uprave
odgovarjajo solidarno občine, ki so organ ustanovile."
14. člen
V drugem odstavku
50. člena in v drugem odstavku 100.b člena se besede "tajnik občinske
uprave" nadomestijo z besedami "tajnik občine" v ustreznem
sklonu.
15. člen
V 51. členu
se na koncu tretjega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: "Za odločanje
o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega
premoženja se lahko s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta na podlagi
29. člena tega zakona pooblasti župana."
Četrti
odstavek se črta, dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
16. člen
V 64. členu
se v drugem odstavku za besedilom "oblikovanje in pristojnost občinskih
organov" doda besedilo "razen glede organov občinske uprave",
besedilo "organizacijo občinske uprave in javnih služb" pa se črta.
17. člen
V 67. členu
se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v
katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon drugače ne določa."
18. člen
Občinski sveti
morajo uskladiti statute s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Ožjim delom
občin, ki so pravne osebe in katerih organizacija, delovanje in pravni status
ne bodo usklajeni z določbami tega zakona, preneha pravna subjektiviteta ter se
po uradni dolžnosti odpravijo njihovi žiro računi z 31.12.1998.
Določba drugega
odstavka 12. člena tega zakona se prične uporabljati s konstituiranjem novih
občinskih organov po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
19. člen
Ta zakon začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:
020-01/90-4/97
Ljubljana, dne
30. oktobra 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike
Slovenije
Janez Podobnik,
dr. med.