Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-J)
1. člen
V zakonu o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 -
odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -
odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98) se v celotnem zakonu
besedilo "lokalne samoupravne skupnosti" nadomesti z besedilom
"samoupravne lokalne skupnosti" v ustreznih sklonih.
2. člen
6. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Samoupravne
lokalne skupnosti med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in
opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združujejo sredstva
in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske
uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in
ustanove ter se povezujejo v skupnosti, zveze in združenja.
Samoupravne
lokalne skupnosti, njihove skupnosti, zveze in združenja lahko sodelujejo tudi
z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti."
3. člen
V 8. členu se v
drugem odstavku za besedo "slabše" doda beseda
"gospodarske".
4. člen
V 13.a členu se
doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Ob
ustanovitvi ima lahko občina manj kot 5000 prebivalcev, če gre za ustanovitev
nove občine z združitvijo dveh ali več občin."
Dosedanji drugi
in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
5. člen
V 16. členu se
črta tretji odstavek. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo
tretji, četrti in peti odstavek.
6. člen
V 20. členu se
črta besedilo "in druga".
7. člen
V 21. členu se
v prvem odstavku za besedo "pomena" vstavi besedilo "(izvirne
naloge)".
V drugem
odstavku 21. člena se v drugi alinei za besedo "občine" doda besedilo
"in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in
kmetijstva".
Za drugo alineo
se doda nova tretja alinea, ki se glasi:
"-
načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju
posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;".
Dosedanje
tretja do sedma alinea postanejo četrta do osma alinea.
Doda se
deveta alinea, ki se glasi:
"-
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in
za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;".
V dosedanji
osmi alinei, ki postane deseta alinea se črtata besedi "turistično,
kulturno".
Za dosedanjo
deveto alineo, ki postane enajsta alinea, se doda nova dvanajsta alinea, ki se
glasi:
"-
pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih
programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z
zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;".
V dosedanji
deseti alinei, ki postane trinajsta alinea, se za besedo "površine"
doda besedilo "v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja
naloge občinskega redarstva;".
Dosedanje
enajsta do petnajsta alinea postanejo štirinajsta do osemnajsta alinea.
V dosedanji
šestnajsti alinei, ki postane devetnajsta alinea, se za besedo "občine"
doda besedilo "in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;".
Dosedanje
sedemnajsta do devetnajsta alinea postanejo dvajseta do dvaindvajseta alinea.
8. člen
22. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Poleg
lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki
urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene
naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. V tem okviru
mestna občina zlasti:
- ureja
javni primestni promet;
- ureja
obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju;
- izvaja
naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju;
- izvaja
naloge na področju geodetske službe;
- zagotavlja
javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih in višjih šol na svojem območju;
- zagotavlja
javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju."
9. člen
V 24. členu
se v prvem odstavku besedi "z občino" nadomestita z besedo
"občine", beseda "izvajanje" pa se nadomesti z besedo
"opravljanje". Na koncu prvega odstavka se pred piko doda besedilo
"(prenesene naloge)".
Dodajo se
novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
"Na
občino se lahko prenese opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti,
ki se lahko bolj racionalno in učinkovito opravljajo v občini, zlasti na
področjih urejanja javnega primestnega prometa, obratovalnega časa gostinskih
lokalov, izvajanja nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov ter
geodetske službe in zagotavljanja javne mreže gimnazij, srednjih in poklicnih
šol ter javne zdravstvene službe na sekundarni ravni.
Z zakonom se
lahko določi, da se opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti
prenese na vse občine, na mestne občine, na občine na določenem območju ali na
posamezno občino. Razloge in pogoje za opravljanje posameznih nalog iz državne
pristojnosti v občini določi zakon.
Zakon lahko
določi, da se opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti prenese na
občine ob pogoju, da s tem soglašajo vse občine ali da s tem soglašajo vse
mestne občine ali da s tem soglašajo vse občine na določenem območju. Šteje se,
da je občina dala predhodno soglasje, če je vložila pri Državnem zboru pobudo
za opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti.
Državni zbor
mora pred sprejemom zakona, s katerim se občini v opravljanje prenesejo
posamezne naloge iz državne pristojnosti, pridobiti predhodno soglasje
občine."
Dosedanji
drugi odstavek postane šesti odstavek.
10. člen
Za 28. členom
se doda nov 28.a člen, ki se glasi:
"28.a člen
Organi občine
so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom
v volilni enoti."
11. člen
V 29. členu se
šesta alinea drugega odstavka črta.
Dosedanje
sedma do trinajsta alinea postanejo šesta do dvanajsta alinea.
12. člen
V 30. členu
se v drugem stavku drugega odstavka za besedo "občanov" namesto pike
postavi vejica in doda besedilo "vendar največ polovico članov."
Dodata se dva nova stavka, ki se glasita:
"Delovno
telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali
z delom v občinski upravi."
13. člen
V 31. členu
se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Komisije
in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v
zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana."
14. člen
V 32. členu
se za drugim odstavkom dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
"Če
nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh
kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko
sodišče Republike Slovenije.
Vsak član
nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu
potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne
zahteva nadzorni odbor."
Dosedanji
tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
15. člen
33. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Župan
predstavlja in zastopa občino.
Župan
predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa
pravice glasovanja.
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke
in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev
občinskega sveta.
Župan skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Župan zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču
zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu
svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču.
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje
občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma
neprimernost take odločitve."
16. člen
33.a člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Občina
ima najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na
predlog župana izmed članov občinskega sveta.
Z aktom o
imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v
času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih
volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan se
lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno, če tako predlaga župan. O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana,
za katere ga župan pooblasti.
Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina
več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče
naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega
sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana."
17. člen
34.a člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Člani
občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
Občinski
funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno."
18. člen
35. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Občinski
svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet
lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Seje občinskega
sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi,
da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če
pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika
občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta,
ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen
dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni
red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska
uprava."
19. člen
V 37.a členu
se v prvi vrsti prvega odstavka, v četrti in v peti alinei za besedo
"sveta" doda vejica in besedilo "županu in podžupanu" v
ustreznem sklonu.
Drugi
odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Članu
občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega
odstavka".
20. člen
V 37.b členu
se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Funkcija
župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom
v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za
katere tako določa zakon."
Drugi
odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Funkcija
člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom
v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za
katere tako določa zakon."
21. člen
V 42. členu
se črta tretji odstavek.
22. člen
43. člen se
črta.
23. člen
45. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Občani na
zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve,
oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo.
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
Župan mora
sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali
če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem
delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta
ožjega dela občine.
S statutom
občine se predpišejo:
- zadeve, ki
jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo
predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo,
- način
vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic
zahtevajo volivci,
- način sklica
zbora občanov,
- število
volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in
mnenja ali odločitve veljavno sprejete,
- kako sprejeta
stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe
in
- druga
vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih
stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev."
24. člen
46. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali
zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet
lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine.
Predlog za
razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s
pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po
sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo
splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu.
Če je sprejeti
splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan
objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali
njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu
zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
25. člen
Za 46. členom
se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
"46.a člen
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon.
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi
in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno."
26. člen
Za 46.a členom
se doda nov 46.b člen, ki se glasi:
"46.b člen
Da ugotovi
voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz
svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se
razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov."
27. člen
47. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec,
politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati
zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Statut občine lahko določi, da
mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volivcev na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov
stalnega prebivališča.
Pobudnik o
pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski
svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne
stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko
v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je
odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim
podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi
obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za
zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis
referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne
pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da
je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s
svojim podpisom zadostno število volivcev."
28. člen
Za 47.
členom se dodata nova 47.a in 47.b člen, ki se glasita:
"47.a člen
Občinski
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu oziroma od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o
razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa,
referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je določen s statutom občine za
objavo splošnih aktov občine.
47.b člen
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma
vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Podrobneje določi
postopek za izvedbo referenduma statut občine v skladu z zakonom.
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh
volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek
uvedel.
Poročilo o
izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih
aktov občine."
29. člen
V 48. členu se
doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe 47.člena tega zakona."
Dosedanji drugi
odstavek postane tretji odstavek.
30. člen
Za 49.č členom
se doda nov 49.d člen, ki se glasi:
"49.d člen
S splošnim
aktom o organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave oziroma z
aktom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave ter v aktu o sistemizaciji
delovnih mest se določi izobrazba tajnika občine in predstojnika organa skupne
občinske uprave.
Pri določanju
izobrazbe tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave v aktih
iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati, da je za odločanje o upravnih
stvareh lahko pooblaščen, kdor izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje."
31. člen
V 51. členu se
doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Če ni z
zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in
premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo
ali zamenjavo državnega premoženja."
Dosedanji
četrti odstavek postane peti odstavek."
32. člen
Za 51. členom
se dodajo novi 51.a, 51.b in 51.c člen, ki se glasijo:
"51.a člen
Če se dvoje ali
več sosednjih občin združi v novo občino, postane z dnem ustanovitve nove
občine njihovo premoženje v celoti premoženje nove občine.
Novo občino
bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.
51.b člen
Premoženje
občine, ki se razdeli na dvoje ali več novih občin ali se njen del izloči in se
ustanovi nova občina oziroma se ta del priključi k sosednji občini, se razdeli
sporazumno. Odločitev o načinu sporazumne razdelitve premoženja sprejmejo
občinski sveti v treh mesecih po konstituiranju. Sporazum o razdelitvi
premoženja sklenejo župani. Sporazum je podlaga za vpis lastninske pravice
občine v zemljiško knjigo.
Posamezno
občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.
Dokler župani
ne sklenejo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, opravljajo posle rednega
upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere
območju je premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda,
javnega podjetja ali sklada.
51.c člen
Če občine ne
razdelijo premoženja v skladu s prejšnjim členom sporazumno, se z dnem
ustanovitve novih oziroma nove občine ali priključitve izločenega dela občine k
sosednji občini, razdeli premoženje tako, da:
- nepremičnine,
javno dobro in javna infrastruktura postanejo premoženje občine, na območju
katere ležijo;
- premično
premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki
ji nepremičnina služi, postanejo premoženje občine, na območju katere leži
nepremičnina;
- vsaka občina
prevzame ustanoviteljske pravice v javnih zavodih, javnih podjetjih in skladih
s sedežem na svojem območju.
Posamezno
občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja, ki ji je pripadlo.
Občinski svet
sprejme akt, s katerim na podlagi popisa ugotovi premoženje občine. Akt
občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Druge
premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki
niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja iz prve in
druge alinee prvega odstavka tega člena, se razdelijo v sorazmerju s številom
prebivalcev na območju posamezne občine oziroma v sorazmerju s številom
prebivalcev ostanka občine in številom prebivalcev izločenega dela občine, ki
se je priključil k sosednji občini. Župani sprejmejo in izvršijo sklep o
razdelitvi.
Nepremičnih in
premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja
javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično deliti.
Občine imajo
pravico sodelovati pri upravljanju javnih zavodov in javnih podjetij ter
skladov, ki izvajajo javne službe oziroma drugo dejavnost lokalnega javnega
pomena na njihovem območju v sorazmerju, ki pomeni idealni delež lastnine
posamezne občine na nepremičnem in premičnem premoženju, namenjenem za
izvajanje dejavnosti zavoda, podjetja ali sklada oziroma, če takšnega
premoženja ni, v sorazmerju z deležem uporabnikov storitev ali dobrin, ki jih
zagotavlja javni zavod, javno podjetje ali sklad med prebivalci posamezne
občine. Sodelovanje pri upravljanju javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada
je upravičenim občinam dolžna zagotoviti občina, ki so ji pripadle
ustanoviteljske pravice. Pravice in obveznosti posamezne občine v zvezi z
izvajanjem javne službe ali druge dejavnosti se določijo s pogodbo med občino,
občino ustanoviteljico in javnim zavodom, javnim podjetjem ali skladom."
33. člen
V 52. členu se
tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Država
zagotavlja občinam, ki ne morejo financirati lokalnih zadev javnega pomena v
primerni višini iz lastnih virov, dodatna sredstva. Višino in način
zagotavljanja dodatnih sredstev določa zakon."
Doda se nov
četrti odstavek, ki se glasi:
"Z zakonom
se določi način spodbujanja povezovanja ter sodelovanja občin in ustanovitev
občine z združitvijo dveh ali več občin z manj kot 5000 prebivalci ali z
združitvijo takih občin z večjimi občinami."
34. člen
58. člen se
črta.
35. člen
V 61. členu se
drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Opravljanje
lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
- neposredno v
okviru občinske uprave;
- z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;
- z dajanjem
koncesij;
- z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava."
Dodajo se nov
tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
"Dvoje ali
več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje.
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom
javnega zavoda ali javnega podjetja iz prejšnjega odstavka ter za usklajevanje
odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb lahko občinski sveti
udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o
ustanovitvi skupnega organa mora določati njegove naloge, organizacijo dela in
način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.
Skupni organ
opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež
organa je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja.
Strokovne naloge za skupni organ opravlja občinska uprava občine, v kateri je
njegov sedež.
Občina lahko
ustanovi organ občinskega pravobranilstva. Dve ali več občin lahko ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. Občinska pravobranilstva zastopajo
pred sodišči in drugimi državnimi organi občine, njihove organe in ožje dele,
ki so pravne osebe. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi
druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. Za občinsko pravobranilstvo se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo."
36. člen
86. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Občine se
lahko zaradi urejanja posameznih lokalnih zadev širšega pomena, uveljavljanja
skupnih interesov ter zagotavljanja položaja samoupravnih lokalnih skupnosti
povezujejo v skupnosti, zveze ali združenja občin.
Z aktom o
ustanovitvi skupnosti, zveze ali združenja se določijo njihove naloge, organi
in financiranje.
Združenje občin
lahko pridobi status nacionalnega združenja. Status združenju podeli vlada, po
predhodni ugotovitvi, da je v združenju več kot polovica občin, katerih skupno
število prebivalcev je najmanj polovica prebivalstva države in da združenje v
skladu z aktom o ustanovitvi opravlja naloge predstavljanja in sodelovanja
občin z državnimi organi, v mednarodnih organizacijah samoupravnih lokalnih
skupnosti in v drugih mednarodnih organizacijah.
Združenje iz
prejšnjega odstavka je pravna oseba javnega prava, ki deluje v javnem interesu.
Sredstva za delovanje nacionalnega združenja občin v mednarodnih
organizacijah nacionalnih združenj lokalnih skupnosti ter za posebne projekte,
ki jih na predlog pristojnih ministrstev določi vlada, se zagotovijo v državnem
proračunu."
37. člen
Za 88. členom
se doda nov 88.a člen, ki se glasi:
"88.a člen
Nadzorstvo nad
zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove
pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
Ministrstvo
mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč
organom občin.
Ministrstvo
mora opozoriti organ občine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu
z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve. Ministrstvo mora
opozoriti pristojni občinski organ tudi, če ugotovi, da občinska uprava ne
ravna v skladu z zakonom ali drugim predpisom, in predlagati ustrezne ukrepe.
Če organ občine
ne uskladi svojega splošnega akta z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo
predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno
skladnosti splošnega akta občine z ustavo in zakonom.
Na predlog
ministrstva vlada predlaga ustavnemu sodišču, da zadrži izvrševanje splošnega
akta občine, za katerega ministrstvo oziroma vlada meni, da bi z njegovo
izvršitvijo lahko nastale večje motnje v izvrševanju nalog občine in bi zato
nastale škodljive posledice za zdravje ali življenje ljudi, ali večja
gospodarska škoda, ali pa bi izvrševanje takega akta pomenilo kršitev z ustavo
in zakonom zagotovljenih pravic in svoboščin občanov."
38. člen
Za 90. členom
se dodata nova 90.a in 90.b člen, ki se glasita:
"90.a člen
Če občina ne
izvaja nalog iz izvirne pristojnosti v skladu z zakonom, jo pristojno
ministrstvo opozori in ji predlaga izpolnitev naloge. Če občina v določenem v
roku naloge ne izvrši, mora ministrstvo posamezno nalogo iz pristojnosti občine
na stroške občine neposredno opraviti, če bi zaradi opustitve utegnile nastati
škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma
življenjsko okolje ali premoženje.
90.b člen
Državni zbor
lahko na predlog vlade razpusti občinski svet:
- če občinski
svet sprejema svoje akte v nasprotju z ustavo ali zakonom ali ne izvršuje
odločb pristojnih sodišč, ne izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s
svojimi odločitvami drugače krši zakone in kljub opozorilom ministrstev
nezakonitosti ne odpravi,
- če občinski
svet v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne
sprejme proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta, ali
- če se po
najmanj trikratnem sklicu občinskega sveta v obdobju šestih mesecev občinski
svet ne sestane na sklepčni seji.
Državni zbor
lahko na predlog vlade razreši župana, če ne izvršuje zakonitih odločitev
občinskega sveta ali ne izpolnjuje svojih zakonitih nalog oziroma s svojimi
odločitvami drugače krši zakone in kljub opozorilom ministrstev nezakonitosti
ne odpravi. V primeru razrešitve župana se uporabljajo zakonske določbe o
predčasnem prenehanju mandata župana.
V primeru
razpustitve občinskega sveta lahko državni zbor na predlog vlade razreši tudi
župana, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega odstavka. V primeru
razrešitve občinskega sveta in župana imenuje državni zbor začasnega
upravitelja. Začasni upravitelj do izvolitve novih organov občine opravlja
naloge, ki jih v skladu z zakonom opravlja župan.
Ob razpustitvi
občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve občinskega sveta, če
razreši tudi župana, pa tudi nadomestne volitve župana."
39. člen
94. člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Državni
zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo
tičejo koristi samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobiti njihovo mnenje. Če se
predpis nanaša na posamezno samoupravno lokalno skupnost in posega v njene
koristi, jo je treba seznaniti z namenom takšnega predpisa pred njegovim
sprejemom."
PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
40. člen
V 100. členu se
prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Prvi
občinski sveti občin, ustanovljenih z zakonom o ustanovitvi občin ter o
določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 - popr. in 69/94)
na območju posameznih prejšnjih občin, morajo v treh mesecih po uveljavitvi
tega zakona, vendar najkasneje do 30.11.1998, opraviti delitev premoženja, ki
je ob ustanovitvi prešlo v njihovo skupno lastnino in urediti vsa druga
medsebojna premoženjskopravna razmerja."
Doda se nov
drugi odstavek, ki se glasi:
"Dokler
občinski sveti občin ne sklenejo sporazuma iz prejšnjega odstavka, opravljajo
posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine,
na katere območju je premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež
javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada."
Dosedanji drugi
in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanji
četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Če spora
tudi z arbitražo ni mogoče rešiti oziroma arbitraže ni bilo mogoče oblikovati,
odloči upravno sodišče v upravnem sporu meritorno."
Dodata se nova
šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
"Če
postopek ureditve premoženjskopravnih vprašanj med občinami ter delitev
premoženja ni zaključena v roku iz prvega odstavka tega člena, se premoženje
razdeli v skladu z določbami 51.c člena tega zakona.
Iz naslova
ureditve medsebojnih premoženjskopravnih razmerij ter delitve premoženja med
občinami po tem zakonu se ne obračunava in ne plačuje prometnega davka."
41. člen
100.a člen se
črta.
42. člen
100.b člen se
spremeni tako, da se glasi:
"Če ta
zakon ne določa drugače, se do sistemske ureditve plač in delovnih razmerij za
občinske funkcionarje smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v
državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91, 22/91 ter Uradni list RS,
št. 2/91-I in 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in
36/96).
Za opravljanje
občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo
opravljajo poklicno oziroma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno.
Najvišje vrednotena funkcija v občini je funkcija župana.
Občine se
razvrstijo v skupine po številu prebivalcev. V posamezni skupini občin se
določijo naslednji količniki za najvišje vrednoteno funkcijo:
- v prvi
skupini občin, ki imajo
nad 100 000
prebivalcev 9,0
- v drugi
skupini občin, ki imajo
od 30 001 do
100 000 prebivalcev 8,5
- v tretji
skupini občin, ki imajo
od 15 001 do 30
000 prebivalcev 8,0
- v četrti skupini
občin, ki imajo
od 10 001 do 15
000 prebivalcev 7,5
- v peti
skupini občin, ki imajo
od 5 001 do 10
000 prebivalcev 7,0
- v šesti
skupini občin, ki imajo
od 3 001 do 5
000 prebivalcev 5,0
- v sedmi
skupini občin, ki imajo
do 3 000
prebivalcev 3,5
Občinski
funkcionarji so upravičeni do dodatka za opravljanje funkcije (funkcijski
dodatek).
Dodatek za
opravljanje funkcije župana (funkcijski dodatek) v mestni občini Ljubljana je
90%, mestni občini Maribor 75%, v občinah iz druge skupine 60%, v občinah iz
tretje do sedme skupine 50% količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v občini.
Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki
bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Občinskim
funkcionarjem ne pripadajo posebni dodatki po zakonu o razmerjih plač v javnih
zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter po uredbi o
količnikih za določitev plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike
Slovenije in v upravnih organih (Uradni list RS, št. 35/96 in 5/98), razen
dodatka za delovno dobo.
Plača oziroma
del plače podžupana se oblikuje v višini največ 80% plače oziroma dela plače
župana, del plače članov občinskega sveta pa največ do višine 15% plače župana.
Višina plače oziroma dela plače podžupana in dela plače člana občinskega sveta
se določi z aktom občinskega sveta.
Za zaposlene v
občinski upravi in v službi ožjega dela občine (krajevni, vaški ali četrtni
skupnosti), ki je pravna oseba in ima v skladu s statutom občine pravico
zaposlovati delavce, se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki
veljajo za delavce v državni upravi. Za delovno mesto tajnika občine in
predstojnika organa skupne občinske uprave se smiselno uporabljajo določbe, ki
urejajo delovno razmerje in plače načelnikov upravnih enot, v kolikor ni s tem
zakonom drugače določeno.
Glede na
izobrazbo tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave,
določene z aktom občinskega sveta v skladu z 49.d členom zakona, je količnik za
določitev osnovne plače tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske
uprave z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo 6,4, tajnika občine do
5000 prebivalcev z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo 6.00, tajnika
občine z višjo strokovno izobrazbo pa 5,3. Količnik za določitev osnovne plače
tajnika občine s srednjo izobrazbo je 3,00."
43. člen
Zakone, ki
urejajo naloge, ki se nanašajo na razvoj mest, je treba uskladiti s tem zakonom
do 1.1.2000.
44. člen
Občinski sveti
morajo uskladiti statute in druge splošne akte občin s tem zakonom do
31.3.1999.
Določbe tega
zakona, na podlagi katerih:
- občinski svet
predstavlja, ga sklicuje in vodi njegove seje župan,
- se imenujejo
podžupani,
- se oblikujejo
delovna telesa občinskega sveta,
- se določa
nepoklicno opravljanje občinskih funkcij in pravica župana ter podžupana, da se
odločita za poklicno opravljanje svoje funkcije,
- se oblikujejo
in izplačujejo plače občinskih funkcionarjev,
se začno
uporabljati s konstituiranjem novih občinskih organov in s prevzemom funkcij
občinskih funkcionarjev po rednih lokalnih volitvah v letu 1998.
45. člen
Tajniki občin,
ki jim z dnem uveljavitve tega zakona preneha funkcija, nadaljujejo z vodenjem
občinskih uprav, če s tem soglašajo. Z aktom o imenovanju se ugotovi prenehanje
funkcije in opravi razporeditev na delovno mesto tajnika občine, za katerega se
lahko uporablja še naziv direktor občinske uprave.
Če tajnik
občine ne nadaljuje z delom, ima pravico, da se v tridesetih dneh po prenehanju
funkcije vrne na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in ga je opravljal
pred imenovanjem za tajnika občine oziroma pravico do razporeditve na delovno
mesto v občinski upravi, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim v
skladu z zakonom.
Če se tajnik
občine ne vrne na prejšnje delovno mesto, ne sprejme razporeditve oziroma ga ni
mogoče razporediti ker ni prostega delovnega mesta, ima pravico do nadomestila
plače v višini, ki bi jo prejemal, če bi opravljal delo tajnika občine, vendar
najdlje tri mesece od vročitve sklepa o razrešitvi.
Z dnem
uveljavitve tega zakona se ukinejo delovna mesta dosedanjih sekretarjev
občinskih svetov. Če je sekretar občinskega sveta delavec občinske uprave, se
delavca razporedi na drugo delovno mesto v občinski upravi, ki ustreza njegovi
izobrazbi, znanju in zmožnostim v skladu z zakonom.
46. člen
Ta zakon začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka:
020-01/90-4/109
Ljubljana, dne
30. septembra 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike
Slovenije
Janez Podobnik,
dr. med.