Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju med Republiko Mad�arsko in Republiko Slovenijo

Republika Mad�arska in

Republika Slovenija

 

zavedajo� se prijateljstva, ki povezuje njuni dr�avi in naroda,

 

ob upoštevanju zgodovinskih sprememb v Evropi,

 

v prepri�anju o nujnosti svojega prispevanja k evropskemu in mednarodnemu miru,

 

prizadevajo� si, da s pomo�jo razvijanja in uporabe mehanizmov sodelovanja v Evropi tudi sami prispevata k uspehu pobud za prepre�evanje razdeljenosti Evrope in katerih cilj je ustvariti demokrati�no, mirno in enotno Evropo,

 

zavedajo� se pomena, ki ga ima sklenitev sporazuma o pridru�enem �lanstvu med Republiko Mad�arsko in Evropsko skupnostjo oziroma polnopravno �lanstvo, po drugi strani pa tudi pomena podobnih namer Republike Slovenije,

 

prizadevajo� si tudi v prihodnosti za razvijanje sodelovanja in za njegovo nadaljnje poglabljanje� na vseh podro�jih,

 

sta se sporazumeli:

 

1. �len

 

Dr�avi pogodben�ci bosta svoje stike oblikovali v duhu prijateljstva in bosta nove mo�nosti, ki jih omogoeajo spremembe v Evropi, izkoristili za poglobitev teh stikov.

 

Dr�avi pogodbenici si bosta prizadevali za takšno Evropo, ki bo spoštovala �lovekove pravice in temeljne svoboš�ine, vklju�no s pravicami manjšin, temeljna na�ela demokracije in pravne dr�ave, kjer bodo meje zaradi vzajemnega razumevanja ter odprave gospodarskih in socialnih razlik izgubile svojo lo�evalno naravo.

 

2. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta pri oblikovanju svojih stikov in glede vpraganj miru, varnosti in sodelovanja v Evropi upoštevali tale temeljna na�ela:

 

Najpomembnejši cilj njune politike je ohranjanje miru repit k ev stabilnosti in u�inkovito prepre�evanje oborozenih spopadov in vseh vrst vojn.

 

Državi pogodbenici bosta delovali v skladu z mednarodnim pravom, predvsem z Ustanovno listino Zdru�enih narodov, s helsin�ko Sklepno listino, sprejeto l.avgusta 1975, s pariško Listino o novi Evropi, sprejeto 21. novembra 1990, ter z drugimi dokumenti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.

 

Dr�avi pogodbenici potrjujeta, da se bosta vzdrž ali nasilja zoper ozemeljsko nedotakljivost ali politi�no neodvisnost druge dr�ave pogodbenice ali takgnih gro�nej, ki iz kakršnih koli razlogov niso v skladu s cilji Ustanovne listine Zdru�enih narodov ali helsinške Sklepne listine.

 

Dr�avi pogodbenici imata narodne manjšine za naravni povezovalni most in sta prepri�ani, da je njihov prispevek k �ivljenju njune dru�be dragocen.

 

Dr�avi pogodbenici bosta v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi nastopili zoper totalitarizem, rasno sovraštvo, sovraštvo med posameznimi etni�nimi skupinami, antisemitizem in sovraštvo do tujcev, zapostavljanje manjšin ter preganjanje zaradi verskih ali ideoloških razlogov.

 

3. �len

 

Dr�avi pogodbenici pripisujeta izjemen pomen ideji evropske enotnosti, ki temelji na �lovekovih pravicah, demokraciji in pravni drž avi, ter se bosta zavzemali za njeno uresni�itev.

 

4. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta na podlagi helsinške Sklepne listine in drugih dokumentov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, predvsem pariške Listine o novi Evropi, podpirali varnost in sodelovanje v Evropi.

 

5. �len

 

Dr�avi pogodbenici se bosta, �e bo potrebno, posvetovalio varnostnih in obrambnih vprašanjih. Dvostranske vojaške stike bosta uredili s posebnim sporazumom.

 

Dr�avi pogodbenici bosta z namenom prepre�itve nastajanja morebitnih kriznih razmer oziroma njihove rešitve uporabljali postopke, ki so bili izoblikovani na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, poleg tega pa bosta sodelovali tudi v Organizaciji zdru�enih narodov.

 

6. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta svoje sodelovanje krepili v okviru mednarodnih, predvsem evropskih organizacij. Vzajemno si bosta pomagali, da bi v tistih mednarodnih, v prvi vrsti evropskih organizacijah, v katerih je ena od dr�av pogodbenic �lanica, lahko sodelovala tudi druga dr�ava pogodbenica, �e izrazi to �eljo.

 

7. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta ob svojih dvostranskih stikih redno razpravljali vseh vprašahjih, ki so vzajemnega interesa, in se bosta redno posvetovali z namenom oblikovanja in poglobitve svojega dvostranskega sodelovanja ter usklajevanja stališ� do mednarodnih vprašanj.

 

Politi�na sre�anja na najvišji ravni bodo, kadar bo potrebno.

 

Ministra za zunanje zadeve bosta redno spremljala izpolnjevanje pogodbe. Posvetovala se bosta najmanj enkrat letno.

 

Drugi ministri bodo imeli redne stike. Enako velja tudi za vodilne uradnike ministrstev.

 

8. �len

 

Dr�avi pogodbenici podpirata sodelovanje in izmenjavo mnenj med parlamentoma z namenom razvijanja dvostranskih stikov.

 

9. �len

 

Dr�avi pogodbenici pripisujeta velik pomen sodelovanju regij, mest, ob�in in drugih obmo�nih enot in ga bosta podpirali na vseh podro�jih.

 

10. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta podpirali nadaljnji razvoj vzajemno ugodnih gospodarsko-trgovinskih stikov. Pri tem bosta namenili posebno pozornost sodelovanju malih in srednjih podjetij.

 

Na podlagi svojih notranjih predpisov in v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi bosta v medsebojnih stikih pospešili postopno ustvarjanje ugodnih gospodarskih, finan�nih in pravnih razmer za podjetniško ali drugo gospodarsko dejavnost, vklju�no s spodbujanjem vzajemnega vlaganja in zaš�ite kapitala, za pretok blaga, storitev, delovne sile in kapitala. Pospeševali in pomagali bosta oblikovati poslovne stike na dr�avni in regionalni ravni kakor tudi razli�ne oblike sodelovanja med pravnimi infizi�nimi osebami obeh dr�av.

 

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali v mednarodnih gospodarskih ustanovah in v mednarodnih denarnih organizacijah.

 

11. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta razvijali in poglabljali znanstveno-tehni�no sodelovanje med dr�avama na podlagi enakopravnosti in na�ela vzajemnih ugodnosti.

 

12. �len

 

Dr�avi pogodbenici si bosta prizadevali izoblikovati sodelovanje v zdravstvu, tako pri boju zoper bolezni, kot so bolezni srca, o�ilja, rakaste bolezni, ki imajo veliko vlogo pri umrljivosti prebivalstva, ter nekatere epidemiološke infekcijske bolezni, predvsem AIDS.

 

13. �len

 

Velik pomen pripisujeta odpravi nevarnosti, ki ogrož ajo naravno okolje, in ohranjanju naravnih �ivljenjskih razmer. Poleg tega bosta zastavili svoj vpliv, da bi z uskladitvijo regionalnih in mednarodnih politi�nih strategij varstva okolja trajno zagotovili naravi prijazen razvoj v Evropi.

 

14. �len

 

Dr�avi pogodbenici si bosta ob katastrofah in hudih nesre�ah pomagali.

 

15. �len

 

Dr�avi pogodbenici si bosta prizadevali za nadaljnje razvijanje medsebojnih prevoznih povezav.

 

Dr�avi pogodbenici bosta v dogovorih, ki urejajo prevoz, podpirali uveljavitev na�ela liberalizacije.

 

Dr�avi pogodbenici soglašata z razširitvijo in uskladitvijo telekomunikacijskih zvez med dr�avama ob upogtevanju mednarodnih in evropskih normativov.

Dr�avi pogodbenici bosta razvijali sodelovanje v vodnem gospodarstvu, posebno pozornost bosta namenili vprašanju sodelovanja glede mejnih rek.

 

Dr�avi pogodbenici bosta storili vse, da bi olajšali in podpirali potovanja in turizem.

 

Dr�avi pogodbenici bosta pri carinskem in mejnem nadzoru razvijali sodelovanje prisojnih organov.

 

16. �len

 

Dr�avi pogodbenici sta se sporazumeli, da so standardi, zapisani v Dokumentu kobenhavenskega sre�anja Konference o �loveški razse�nosti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sprejetem 29. junija 1990, in v drugih dokumentih. Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki so jih izdelali za varstvo manjšin, obvezujo�i.

 

�lani mad�arske narodnosti, ki �ivijo v Republiki Sloveniji, imajo pravico, da posami�no ali z drugimi �lani svoje skupnosti svobodno izra�ajo, ohranjajo in razvijajo svojo etni�no, kulturno, jezikovno in versko pripadnost, ne da bi jih kdor koli proti njihovi volji silil v asimilacijo.

 

Pravico imajo do svobodne uporabe maternega jezika v zasebnem �ivljenju in v javnosti, do širjenja, izmenjavanja ter pridobivanja informacij v svojem maternem jeziku. Pravico imajo do celovitega in u�inkovitega uveljavljanja �lovekovih pravic in temeljnih svoboš�in brez vsakršnega zapostavljanja in v popolni enakosti pred zakonom.

 

�lani slovenske narodnosti, ki �ivijo v Republiki Mad�arski, imajo pravico, da posami�no ali z drugimi �lani svoje skupnosti svobodno izra�ajo, ohranjajo in razvijajo svojo etni�no, kulturno, jezikovno in versko pripadnost, ne da bi jih kdor koli proti njihovi volji silil v asimilacijo. Pravico imajo do svobodne uporabe maternega jezika v zasebnem �ivljenju in v javnosti, do širjenja, izmenjavanja ter pridobivanja informacij v svojem maternem jeziku. Pravico imajo do celovitega in u�inkovitega uveljavljanja �lovekovih pravic in temeljnih svoboš�in brez vsakršnega zapostavljanja in v popolni enakosti pred zakonom.

 

Dr�avi pogodbenici se bosta na mednarodni ravni zavzemali za to, da se obveznosti, sprejete na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi za zaš�ito manjšin in za njihovo podporo, sprejmejo kot splošno veljavne pravne norme.

 

17. �len

 

Dr�avi pogodbenici bosta sodelovali pri ohranjanju in skrbi za kulturno dediš�ino Evrope, podpirali bosta nadaljnjo poglobitev izobra�evalnih, znanstvenih in kulurnih stikov med dr�avama.

 

Dr�avi pogodbenici sta pripravljeni sodelovati pri gportu, turizmu in pri mladinskih izmenjavah.

 

18. �len

 

Dr�avi pogodbenici sta se sporazumeli, da se lahko svobodno izdaja, razširja in prebira tisk v jeziku druge drtave. Tiskane izdaje druge dr�ave se v skladu z 19. in 20. �lenom Mednarodnega pakta o dr�avljanskih in politi�nih pravicah prosto uva�ajo in dajejo v promet.

 

19. �len

 

Drtavi pogodbenici bosta v skladu s svojim pravnim redom in ob upoštevanju ve�stranskih sporazumov, katerih podpisnici sta, razvijali in za dr�avljane poenostavili ter naredili u�inkovitejgo slu�bo kazenske, civilne, dru�inskopravne ter upravnopravne pravne pomo�i.

 

Dr�avi pogodbenici bosta sodelovali v boju zoper kriminal, posebno organizirani kriminal, mednarodni terorizem, ilegalni prestop meje in prehod ozemlja ter zoper rgovino z mamili.

 

Dr�avi pogodbenici bosta vzpostavili in razširili svoje konzularne stike.

 

20. �len

 

Ta pogodba ni naravnana proti tretjim dr�avam in se ne nenaša na pravice in obveznosti iz dvo- in ve�stranskih sporazumov, ki jih je sklenila druga d�ava pogodbenica.

 

 

21.�len

 

Glede nesporazumov pri tolma�enju ali uporabi te pogodbe bosta dr�avi pogodbenici - ob upoštevanju dolo�il 7. �lena te pogodbe - uporabili postopke za mirno reševanje sporov v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.

 

22. �len

 

Ta pogodba za�ne veljati z dnem izmenjave not z obvestili o njeni odobritvi v obeh dr�avah.

 

To pogodbo sklepata pogodbenici za deset let. Veljavnostse podaljša za nadaljnjih pet let, �e eno leto pred iztekom pogodbe nobena od drž av pogodbenic pisno ne sporo�i odpovedi pogodbe.

 

Sestavljeno v Budimpešti dne 1. XII. 1992. v dveh izvirnikih, v mad�arskem in slovenskem jeziku. Besedili sta verodostojni.

 

 

ZA REPUBLIKO MAD�ARSKO ZA REPUBLIKO SLOVENIJO