Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic mad�arske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manj�ine v Republiki Mad�arski

 

Republika Mad�arska in Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu podpisnici)

 

v �elji, da bi zagotovili �im višjo raven pravnega varstva ter ohranjanja in razvijanja narondne identitete slvenske manjš ine v Republiki Mad�arski in mad�arske narodne skupnosti v Republiki S1oveniji (v nadaljnjem esedilu: manjš ini);

v prepri�anju, da je dejansko enakost, ohranjanje lastne identitete in razvoj slovenske oziroma mad�arske manjšine mogo�e dose�i s posebnimi pravicami posameznikov in pravicami manjšine kot celote;

izhajajo� iz na�el mednarodnih dokumentov o �lovekovih pravicah in svoboš �inah ter. mednarodnih dolcumentov o varstvu manjš in, zlasti pa: Sploš ne deklaracije o �lovekovih pravicah, Pakta o dr�avljanslcih in politi�nih pravicah, Pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencije Zdru�enih narodov o otrokovih pravicah, Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo, Dokumenta Pariš kega, Kopenhagenš kega in Moskovskega sre�anja Konference o �lovelkovi dimenziji KVSE, Evropske konvencije o varstvu �lovekovih pravic in temeljnih svoboš �in, Konvencije Sveta Evrope o regionalnih in manjš inskih jezikih;

izhajajo� iz dejstva, da celovit razvoj manjšin, zlasti na obmo�jih, kjer avtohtono �ivita, v Porabju v Republiki Mad�arski in v Prekmurju v Republilci Sloveniji, bogati kulturno �ivljenje in vsestransko medsebojno sodelovanje med obema dr�avama,

sta se sporazumeli o neslednjem:

1. �len

Podpisnici zagotavljata mo�nost za ohranitev in razvoj ter svobodno izra�anje kulturne, jezikovne, verske in celovite slovenske oziroma mad�arske identitete manjš in in njunih pripadnikov. V ta namen bosta sprejeli in uveljavljali ustrezne ukrepe in mehanizme na podro�ju izobra�evanja, kulture, javnega obveš�anja, zalo�niš ke in znanstveno-raziskovalne dejavnnsti, gospodarstva in na drugih podro�jih, ki bodo prispevali k vsestranskemu razvoju manjšin.

 

2. �len

 

Podpisnici s posebno pozornostjo podpirata v javnih izobra�evalnih ustanovah za potrebe manjšine pouk v maternem jeziku in u�enje maternega jezika v vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah in skrbita za spoznavanje kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti mati�nih narodov ter manjš in.

V ta namen vzpodbujata izmenjavo izlcuš enj na podro� ju manjšinskega šolstva, zlasti dvojezi�nega in alternativno uporabo u� benikov obeh strani.

Podpisnici podpirata izmenjavo u�encev in u�iteljev, pošiljanje u�benikov, u�il in u�nih pripomo�kov, organiziranje seminarjev in izpopolnjevanja, podeljevanje dr�avnih štipendij in štipendij drugih skladov za redno, delno in podiplomsko izobra�evanje in izpopolnjevanje, zlasti za u�itelje in teologe.

Poleg tega na vseh ravneh izobra�evanja sodbujata spoznavanje in u�enje jezika, kulture in zgodovine manjš ine in njunih mati�nih narodov tudi pri pripadnikih ve�inskih narodov.

 

3. �len

 

Podpisnici.vzpodbujata celovito uresni�evanje kulturnih in izobra�evalnih potreb narodnih manjšin.

Podpirata ustanavljanje in delovanje njihovih kulturnih ustanov, organizacij, druš tev in skladov.

V ta namen še posebej podpirata nekomercionalno usmerjeno pošiljanje knjig, �asopisov in ostalega tiska, tonskih in slikovnih materialov brez carinskih in drugih dajatev, izdajateljsko dejavnost narodnih manjšin, gostovanja profesionalnih in amaterških umetniških skupin tcr organiziranje prireditev,� ki bogatijo kulturo in identiteto manjš in, ki ž ivita v obeh dr�avah.

 

4. �len

 

Podpisnici zagotavljata pripadnikom manjš in svobodno uporabo njihovega jezika v zasebnem in javnem �ivljenju, uporabo izvirnih imen in priimkov in njihovo vpisovanje v mati�ne knjige.

Podpisnici se zavezujeta da bosta na obmo�jih, kjer manjš ini avtohtono �ivita, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov, posebej pri zemljepisnih imenih in

javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi slu�bami.

 

5. �len

 

Podpisnici priznavata pravico manjš in do informiranja v maternem jeziku v tisku, radiu in televiziji:

V ta namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjš in in njen razvoj. Podpirata svoboden pretok informacij v jezikih manjš in ter sodelovanje med mno�i�nimi ob�ili manjšin in ve�inskih narodov.

Pogodbenici bosta skrbeli za mo�nost sprejemanja doma�ih radijskih in televizijskih programov, kakor tudi radijskih in televizijskih programov mati�nega naroda ter za redne in ustrezne programske termine radijskih in televizijskih oddaj v maternem jeziku.

 

6. �len

 

Podpisnici podpirata znanstveno raziskovanje in prou� evanje pravic manjšin, njune pretelkosti in sedanjega polo�aja. V ta namen podpirata sodelovanje manjšin pri teh raziskavah, ustanavljanje, delovanje in sodelovanje manjšinskih raziskovalnih organizacij in znanstvenih ustanov podpisnic ter jim omogo�ata raziskovanje manjš inskih vpraš anj na njunih ozemljih.

 

7. �len

 

Podpisnici�se zavezujeta, da bosta v svojih prostorskih in gospodarskih razvojnih na�rtih upoš tevali posebne interese manjš in in zagotovili gospodarslci in�dru�beni razvoj obmo�ij, na katerih manjšini avtohtono �ivita, ki bo omogo�al dru�beno.in gospodarsko enalcopravnost manjšin.

Podpisnici bosta v korist manjš in podpirali vse oblike obmejnega sodelovanja, š e posebej gospndarskega.

Podpisnici bosta podpirali tak gospodarsl�i razvoj regij, ki bo prepre�eval izseljevanje prebivalstva ter nasilno spremembo etni�nega sestava avtohtonega ozemlja manjš in.

 

8. �len

 

Podpisnici zagotavljata, v skladu z notranjo zalconodajo, ustrezno udele�bo manjšin pri odlo�anju na lolkalni, regionalni in drž avni ravni o zadevah, ki se nanaš ajo na pravice in polo�aj manjšin in njunih pripadnikov.

 

9. �len

 

Podpisnici se zavezujeta, da upravne i.n teritorialne organizacije dr�ave ter lokalne samouprave ne bosta urejali v škodo manjšin. Prizadevali si bosta, da bi se meje upravnih. volilnih in z manjšinama naseljenih obmo�ij �im bolj ujemale.

V skladu s svojo zakonodajo bosta zagotavljali pogoje za delovanje organizacij, ki zastopajo manjš inslce interese na dr�avni ravni.

 

10. �len

 

Podpisnici zagotavljata mo�nost za vsestranske svobndne in neposredne stike manjš in s pripadniki mati�nega naroda ter njegovimi dr�avnimi in javnimi ustanovami. V ta namen bosta predvsem odpirali nove mejne prehade, skrbeli za prometne povezave, podpirali gospodarske in kulturne stike ter izmenjavo strokovnjakov.

 

11. �len

 

Podpisnici se zavezujeta, da bosta obveznosti iz tega sporazuma upoš tevali pri sklepanju medsebojnih pogodb in programov sodelovanja.

Pogodbenici bosta zagotovili sodelovanje predstavnilcovmanjš in pri skklepanju sporazumov, ki neposredno zadevajo njihove prvice in polo�aj in ki izhajajo iz tega.

 

12. �len

 

Podpisnici bosta za urisni�itev nalog iz tega sporazuma zagotavljali materialno in drugo podporo.

 

13. �len

 

Nobene dolo�be tega sporazuma ni dopustno razlagati ali uresni�devati tako, da bi se s tem zni�ala raven zagotovljenih in �e dose�enih pravic.

 

14. �len

 

Nobenega dolo�ila tega sporazuma ni mogo�e razlagati tako, da bi š kodoval ozemeljski integriteti katere izmed podpisnic.

 

15. �len

 

Podpisnici bosta ustanovili posebno medvladno komisijo za manjš ine, ki bo spremljala uresni�evanje dolo�i tega sporazuma. V to komisijo bosta vladi podpisnic za vsako zasedanje imenovali ustrezno š tevilo �lanov. � lane komisije iz vrst pripadnikov manjš inskih organizacij.

 

Medvladna komisija se bo sestala vsaj dvalcrat letno, izmeni�no v obeh dr�avah padpisnicah.

 

Medvladna komisija ima naslednje naloge:

• obravnava aktualna vpraš anja manjš in v obeh dr�avah;

• ocenjuje uresni�evanje obvesnosti iz tega sporazuma;

• pripravlja in sprejema proporo�ila za svoji vladi v zvezi z uresni�evanjem tega sporazuma in po potrebi predlaga njegove spremembe.

 

Komisija sprejema stališ�a soglasno.

 

16. �len

 

Ta sporazum bosta podpisnici ratificirali v skladu s svojo zakonodajo.

Sporazum bo za�el veljati 2 meseca po izmenjavi obvestil o ratifikaciji, komisija iz 15 �lena pa se lahko imenuje takoj po podpisu sporazuma.

 

17. �len

 

Ta sporazum velja 5 let. Veljavnost se podaljš a vsakokrat za nadaljnjih 5 let, �e ga katerakoli od podpisnic ne odpove 6 mesecev pred vsakokratnim potekom v pisni obliki.

Sporazum je sestavljen v Ljubljani dne 6. novembra 1992. v dveh izvirnikih v mad�arskem in slovenskem jeziku, ki sta oba enako veljavna.

 

 

ZA REPUBLIKO MAD�ARSKO ZA REPUBLIKO SLOVENIJO